Corona objemanje

2. avg 2020 7:25

Ko se je pričel transport mask, sem si rekla ... no, nekateri bodo tu močno zaslužili in to dobesedno z uvozom smeti, saj so makse za enkratno uporabo.

Pa ne pozabite, bilo je tudi obdobje nujnega nošenja rokavic med nakupom v trgovini. Spet ogromno plastike. Tu so še plastenke z razkužili.

Nič ne rečem, ok, previdnost. Nastradala pa bo narava. Kot vedno.

Nenavadno mi je pa bilo, od kod ima ravno Kitajska toliko mask na zalogi, če je pa virus tam izbruhnil in so bili prvi, ki so zapirali tovarne ... nekdo je nekaj vedel. Oz. načrtoval.

Jaz sem maske sešila, iz navadnega blaga. Na internetu so se hitro pojavili posnetki, kako jih sešiti. Uporabljam pa eno in isto že ves čas. Vmes jo tudi operem seveda, saj jo vendarle stalno dajem na obraz (tu nimam v mislih virusa, ampak prah, ki se nabira na njej) in še bela je. No, moj tast ima tudi tisto modro kirurško masko. Ja, tudi to peremo.

Skrb je pa, koliko je bolnikov, ki zaradi drugih bolezni niso v tem času sploh bili obravnavani ali pa niso bili, kot bi bilo potrebno. A skrb je na strani naroda, ne medicine.

Pa če se vrnem na vprašanje avtorice te teme ... ja, objemamo se.

Vodilna sila sveta je narod prestrašila. In ko je ljudstvo v strahu, je vodljivo. To je tudi njihov namen.

V nekaterih podjetjih so dobili pisna in ustna opozorila, da bodo prejeli odpoved delovnega razmerja, če bodo šli v države, od koder je po povratku nujna karantena (Bih, Srbija).

Tisti, ki smo še opravljali delo, so nas nekateri spraševali .... zakaj niste doma?!?!? Saj se vendarle ponavlja, da bodimo doma. No, zdaj smo. Na zavodu za zaposlovanje. Ne gre vse posplošiti. Enostavno ne gre. Da pa je vse skupaj tako zamajalo noge gospodarstvu, se mi pa ne zdi prav.

Objemam se. Mar ni neprijetno, da po dveh mesecih vidiš starše (ki živijo na drugem koncu države, pa ne moreš do njih, ker so v drugi občini, ogroženi, ker so starejši, pa morajo sami v trgovino) pa ju ne moram objeti? Ker je nekdo nekje rekel, da se nebi smeli objemati ...

Veliko je bilo absurdnih situacij tu. Ki enostavno ne morajo biti v istem košu z drugimi ...

Dobro jutro vsem

2. avg 2020 7:31

Vedno, tudi v času omejitve gibanja, si lahko šel k staršem, če so sodili v ogroženo skupino. In poskrbel zanje. Tudi, če živijo 10 občin od tebe.

rimljanka

2. avg 2020 12:04

naše maske prepuščajo viruse, zato je najbolje, da si damo plastične vrečke na glavo in pri vratu dobro zavežemo ... vlada bo srečna

https://www.facebook.com/1048300083/videos/10220126551

2. avg 2020 12:37

No ja, z maskami sem pa jaz tudi tako kot mamamia, eno vlačim v avtu v plast vrečki, dve imam pa v stanovanju rezervo. Pri meni ne bodo obogateli s prodajo mask. Imam pa razkužilo v kopalnici. S ttmi maskami se stokrat okužim, če naletim na virus. Se mi zdi, da se ga ne da izognit z maskami, umivanjem, razkuževanjem.....

Ne bi pa rada zbolela! Me je kar malo strah. So mi pa moji bližnji morda zamerili, ker sem kar povedala nič objemanja, poljubljanja, tudi za rojstni dan ne. Bomo še že nadoknadili. Sicer pa tega objemanja pa poljubljanja nimam pretirano rada.

2. avg 2020 12:52

sijasaja: daj napiši, kako bi ti ukrepala, če bi bila za ta del odgovorna v vladi?  Res me zelo zanima.  Da te bodo ljudje kritizirali, kakorkoli že (ali pa nič ne) ukrepaš, je itak dejstvo. Je treba lastno nezadovoljstvo nekam usmeriti, upravičeno ali ne.

2. avg 2020 13:05

Anka, se popilnoma strinjam s tabo. Marsikdo podkrepljen z adutom strokovnosti, preprosto ignorira vse druge negativne dejavnike korona krize.

Po letih sama sodim v skupino, ki je na meji rizične, vendar me psihoza okrog korone ni prizadela. Če se le da, živim normalno, kot da korone ni, seveda ob tem, da ne izpostavljam nevarnosti drugih.

Več al manj vsi pametujejo le o tem, kako je prav to in ono, tudi tukaj, pri tem pa opažam, da se nihče ne vpraša o posledicah na drugih segmentih življenja. Govorim o posledicah v gospodarstvu, posledično vsakdanjem življenju. Se sploh kdo vpraša, kako življenje čaka naše otroke, vnuke ... očitno nekateri v evforiji pravilnih odločitev, njim simpatičnih oblastnikov in stroke, na kaj takega niti ne pomislijo. Pa bi bilo prav da bi,  kajti tako, kot se od nas zahteva, da se obnašamo odgovorno, da svojim obnašanjem zdravstveno ne ogrožamo drugih, bi bilo prav, da se tudi na drugi področjih obnašamo odgovorno, da ne bodo tisti, pred katerimi je večji del življenja, podedivali posledice neodgovornih, včasih zgolj populističnih odločitev.

2. avg 2020 14:16

Isustar: in kaj bi ti naredila, da takih posledic ne bi bilo?

Mislim,da velikih izbir ni.  Ali tako kot je, ali pustiti naravi prosto pot, da počisti med bolehno in starejšo populacijo. Nihče od nas pa z gotovostjo  ne ve, kam bi ga narava uvrstila. Ne glede na to, kam ga uvršča statistika. Morda bo 100-letni dedek preživel, 30 letni vnuk pa ne??

In  mimogrede: prav nič ne zagovarjam trenutne vlade. Kot tudi nisem nasprotovala prejšnjim. Verjamem, da se je vsaka trudila po svojih močeh, vsi smo pa ljudje in kot taki zmotljivi .. in nekateri tudi malček pohlepni, čisto neodvisno od barve in usmeritve.

Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 2. avg 2020 14:19

2. avg 2020 14:51

Kaj bi jaz naredila je resnično irelevantno in se ne mislim tukaj spuščat v debato o tem. Da narava ima prosto pot se zavedamo vsi. Če se še tako trudimo,  tega žal ne moremo spremeniti.

Zadnjič sem poslušala intervju z belgijsko premierko Sophie Wilmès. Na vprašanja o svojih odločitvah ob pandemiji in "domino efektu" držav v katerega je tudi Belgijo potegnilo je odgovorila kratko in jedrnato : " Zalotila me je nepripravljeno , danes vem, da nikoli nebi sprejemala takih odličitev, kot sem jih. " 

2. avg 2020 15:14

Moja mami trenutno ne dovoljuje objemanja. Razumem, stara je blizu 80. Jaz sem se objela s hčerkami včeraj ( eno sem prvič videla letos).  Z drugimi sem na distanci.

Bom pa takole rekla. Vesela sem, da smo dobili dobre napotke glede preventive v javnosti pred morebitno izpostavljenostjo virusu. Nekako je to postal del vsakdanjega življenja, da imamo pri sebi masko, da si pogosto umivamo roke in razkužujemo. Meni to že standard vsako zimo, razen maske. Že takrat se izogibam nakupovalnim središčem in si vedno razkužujem roke.

S strahom sem po koncu šole odšli na nekaj dnevni dopust na Lošinj, ker so ravno takrat porasle okužbe. Z možem sva do zadnjega oklevala. Sama sebi sem rekla, da sem res neumna, da se gremo izpostavljat. Ko pa smo razpakirali v apartmaju in ugotovili, da ni turistov, da so hiše in plaže  prazne, je sledila največja sprostitev po zelo dolgemu času. V trgovino sva šla z maskami( takrat jih ni nihče nosil).Nekajkrat smo šli čez dan jest in smo bili sami. Na trajektu ni bilo gužve, ves čas smo imeli razkužila ob sebi. Sedaj v juliju smo šli še za teden dni. Veliko več ljudi, tokrat večinoma vsi z maskami, ampak še vedno ne pretirane gužve. Razen zvečer. 
Tako da, če se obnašaš tako kot doma in paziš na vse nasvete lahko sproščeno preživiš dopust, ki zelo blagodejen. 
Namreč panika, ki je zavladala marca in strogi ukrepi so nas res pahnili v stres. Vesela sem, da sem se vsaj za teden dni izognila vsakodnevnemu stresu medijev. Ker tako, kot se pri nas opozarja si res ne upaš nikamor. 
Jaz imam kirurške maske povsod. Žal mi je le, da nisem pogledala na Lošinju za ceno.... Ampak še vedno upam, da gremo za par dni letos. 
Žal pa mi je, da šele sedaj spoznavamo, da bi z istimi ukrepi, ki so sedaj lahko gospodarstvo drugače funkcioniralo in mnogi ohranili delovna mesta.

2. avg 2020 16:43

Marca sem se začela zelo slabo počutiti, kašljala sem in dobila vročino. Kmalu je postalo dihanje velik podvig. Pristala sem na infekcijski kliniki, kjer se nisem bila več sposobna spomniti kje živim. Zvoki dušečih se sotrpinov iz sosednjih sob ponoči pa mi bodo za vedno ostali v mučnem spominu.

Covid-19 ni šala in težko je razumeti, da so preprosti ukrepi kot je nošnja maske tam, kjer so ljudje in nerokovanje/objemanje tako nesprejemljivi. 

Sama se ne rokujem, povsod, kjer bi mi lahko kdo prišel bližje kot 2 m razdalje nosim masko (tudi na prostem) in se množicam izogibam. Za dopust sem izbrala odročno nastanitev in si v miru napolnila baterije. Okrevanje po pljučnici traja namreč pol leta.

Poskušajmo najti toliko empatije do soljudi, da se obnašamo odgovorno.