Pesek in noj

1. avg 2015 12:27

To pa itak.

Pa da ne omenjamo, da se lahko razvije še odvisnost od teh kvazi narkotikov.

(Na to temo bi me sicer precej zanimal tudi podatek o porastu poklica psihiatrije v Slo. in nasploh v razvitem svetu)

1. avg 2015 12:54

Ma ljudstvo malo preveč meša stvari. Če se ti nekaj hudega zgodi, ali izgubiš nekoga od najdražjih, potem seveda občutiš žalost, strah, jezo, črni obup, občutek nemoči in še pa še. Če spiskaš življenjske prihranke v igri na srečo, seveda imaš vse razloge za obup in strah. Ampak to ni depresija. To je znak, da je s teboj vse v redu; ne bi bilo, če bi ti ob tem srce igralo od veselja, ali pa če ti recimo hudo zboli otrok. Depresija je pa bolezen. Bolezen, ki ne nastane zato, ker bi te zaradi nesreče v življenju obhajale temne misli - ampak bolezen, ki povzroči, da te obhajajo zelo zelo temne misli. Pred leti je v eni temi tekla razprava o depresiji in je neka gospa napisala, da "vi kar, ampak jaz si pa depresije ne morem privoščiti". To ni nekaj, kar "bi si privoščil", to je - bi lahko rekli - ko si usoda privošči tebe (pa ne tista, ki si jo po neumnosti sam spraviš nadse). Bi bilo dobro, da bi malo razčistili, o čem govorimo.

1. avg 2015 13:19

Že res, ampak verjetno se obema vrstama predpisujejo enaki antidepresivi, ali mar zdravniki prvo vrsto bolnika, ki je nesrečen iz nebolezenskih vzrokov, napotijo k psihiatru?

1. avg 2015 13:22

Zavedati se je treba tudi tega, da je depresija zelo širok pojem. Vedno sem mislila, da je depresija pač oni občutek, da bi se človek najraje zavlekel v temen kot in z nožem "špilal violino po žilah". Ampak to ni to. So mi šolani v tej smeri strokovno razložili, ko je zadeva doletela  mene. Pa nisem niti poskusila violinskih not preko žil, niti mi to ni na kraj pameti prišlo. Ne norčujem se, da ne bo pomote. Depresija spremlja dosti mojih znancev in znank, kaže pa se na tisoč in en način. Noben pa ni prijeten. Ne za okolico, ne za nosilca.

1. avg 2015 13:24

MiriBon, k psihiatru gremo lahko tudi na lastno pobudo. Brez napotnice. 

1. avg 2015 14:14

Se popolnoma strinjam. Ravno zato mi grejo lasje pokonci, ker se množično delijo recepti za zdravila, ki so dejansko namenjena depresiji tudi tistim, ki jih je v trenutno psihično stanje pahnilo trenutno dogajanje ali življenjska situacija. Jasno je, da takšnemu človeku nimajo ta zdravila kaj dosti koristiti, ker mora pač spremeniti nekaj v svojem življenju, preboleti izgubo, prebroditi trenutno krizo ali karkoli že je vzrok slabega počutja. Sama sem doživela obisk zdravnika zaradi hude nespečnosti po izgubi bližnje osebe in mi je po parih vprašanjih, brez kakšne hude debate predpisal tablete za pomiritev/spanje ali kaj so že bile (več ne vem, ker nisem niti ene pojedla) in me napotil domov. Hvala lepa za takšno pomoč... Vzela sem se v roke, prebolela vse skupaj in začela normalno spati. Zato ni prav, da sodimo število obolelih za depresijo po izdanih receptih za antidepresive, ker v tem primeru so številke precej nerealne...

1. avg 2015 17:25

Kaj pa če nas kar nekaj meni, da "ahanje" in "ohanje" in "lajkanje" ( kakšna beseda) bore malo pripomore k večjemu blagostanju državljanov. Dobi pa peščica njih tisti vsem dobro poznani blažen občutek, češ, nekaj sem pa le naredil

Sicer sama avtorica pravi, da slika pove več kot tisoč besed 

lp

1. avg 2015 17:41

Končno en pameten komentar....

1. avg 2015 18:55

Ta statistika, ki jo je Maygrace na začetku napisala, je zelo žalostna, in na žalost resnična.

Le zakaj je toliko izdanih receprov za antidepresive, zakaj se število rojstev za odtenek razlikuje od številke umrlih (škoda ker še to nisi napisala Mygrace), in zabrinjavajoče število alkoholikov? Treba se je malce zamislit.

In ja, najlažje je biti noj, pa glavo v pesek... če pa kdo o tem spregovori...

1. avg 2015 23:28

... je pa to ful težko .. napisat na forum

da ne rečem, da po takšnem družbenokoristnem pisanju na vsako sekundo ozdravi 1,5 slovenskega depresivca