Pranje mesa

dari je napisal/a:

Janis Joplin, tole z milom me je spomninilo na sosedo, ki je tašči rekla, da, če rabi limonino lupino umije s cetom.

Glede na to, da so škropiva, s katerimi obdelajo lupino, da kasneje podleže plesnim (in še čemu), topna v maščobah, je cet vsaj delno učinkovit. Nisem rekla, da je to moj nasvet, ni pa postopek čisto za lase privlečen.

Mene nekaj drugega zanima. Kako veste da tisto meso, katero kupite, pa ni važno al zapakirano ali pa v razsutem stanju, ni padlo na tla čisto slučajno. No jaz ga ravno zato splahnem pod vodo.

Saj vem da so danes standardi v klavnicah drugačni, samo vseeno, se zgodi.

slavi77, tega, ali je meso padlo na tla ali ne, ne moremo vedeti. Ampak zakaj misliš, da je voda bolj učinkovita od kuhanja ali pečenja mesa? Voda ni ravno neko razkužilno sredstvo, bakterije pa se (verjetno ne vse) uničijo s toplotno obdelavo. Zato tudi obstaja pasterizacija mleka in podobno.

No, ne glede na vse teorije in prakse, zakaj kdo pere/ne pere meso... jaz ga po domače povedano perem zaradi boljšega občutka, sploh perutnino. Redko splaknem goveji zrezek, druga zgodba je že svinjina in kaka piščančja prsa brez kože. Čim imam občutek, da se je na mesu nabrala neka "sluz" (ki pa v plastični foliji nastane zelo hitro), ga pač splaknem, ker mi ta sluz pač ni apetitlih, pa konec. Niti kaj dosti ne razmišljam o umazanih rokah in njih številu, pa o padanju na tla in Hasapu... če je meso sluzasto ga pač splaknem.

Aja pa še to... če nimam bio limon z užitno lupino sem tudi jaz že običajno "špricano" limono oprala z detergentom za posodo in malce podrgnila s ta grobo gobico. Sem si domišljala, da nekaj tiste kemije ki limono ščiti pred izsušitvijo in gnitjem sem pa le spravila dol.

Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca

"Pranje" bo res da očistilo meso prahu, smeti itd... kar bi se med pečenjem in kuhanjem itak uničilo.

Članek odsvetuje "pranje", da se mikroorganizmi z mesa ne razširijo po kuhinji, v koritu, nekaj ostane na rokah, nehote primeš nek predmet itd... čeprav je umivanje rok v kuhinji pogosto, se vendarle lahko kaj prenese kamor ne paše.

Tako jaz razumem. 
Vsako pretiravanje je odveč, skrb pa je na mestu.

Čeprav sem nekaj že okrog tega napisala, sem se v teh dneh spomnila mojega že 30 let pokojnega tasta:

spominjam se ga, kot zelo dobrovoljnega, ampak zelo pedantnega gospoda. Saj morda tale zapis tu ne paše, pa vam ga bom kljub temu razodela:

- Nekoč, ko sem jaz, mlado dekle, povabila moževo družino na svoje prvo kosilo, sem verjetno naredila eno veliko napako ??? Nikoli mi ničesar niso očitali, nikoli mi ničesar niso rekli, ampak, tudi jaz nikoli ne bom pozabila zgodbice, ki mi jo je moj tast začel pripovedovati

Pred uvodom v kosilo sem postregla z narezkom, najbrž so notri bili zapičeni zobotrebci, ko sem to pospravljala stran mi je dejal: Pa glej, da jih ne boš prelomila ali pa zavrgla !!!! Najbrž sem ga prav debelo gledala, mogoče tudi vprašala ZAKAJ ??? Spominjam se samo tega, da mi je dejal: Operi jih, prekuhaj, pa jih boš lahko še naslednjič uporabila.....

Kaj ti je pa s tem hotel povedati mi pa ni jasno.

Jaz to še vedno doživim in me ne moti.

Morda, nekoč ti pa bo, kaj podoživljaš mene ne zanima, če ti je v življenju vse popolnoma jasno, me pa čudi, da se tu javljaš, ne bom napisala Sorry, ne tebi, ne komur koli drugemu

Hja, moja babica je pred cca. 40. leti prala plastične vrečke, ko se o recikliranju sploh še ni govorilo....

Da se vrnemo k pranju mesa- takole ga je opral Jamie Oliver http://www.youtube.com/watch?v=wshlnRWnf30