Imam dolg priime in dolgo ime. Osebenega imena ne uporabljal v uradni varianti in ga uporablja le nekaj oseb, ki so mi blizu. Priimek večina ljudi ponovi narobe.
Če bi sklepala zakonsko zvezo, bi prevzela možev priimek, če ne bi bil preveč poveden. Moje samozavesti in mojega enakopravnosti s tem ne bi bilo nič manj. Pa še vsi bi vedeli, da sem se poročila.
Dodajanje priimkov je zadeva, ki je ne razumem. Reddko se kdo predstavlja z obema, tisti glede samozaversti velja tudi pri dodajanju. Kaj te je manj, če opustiš svoj priimek.
Mene skrbi pa nekaj drugega: opažam, da ljudje, ki imajo priimke iz nekdanje skupne domovine, spreminjajo imena in priimke, da bi bili bolj enako obravnavani.
Ostali pa, kakor hočejo. Ko sem pred leti dobila novo ploščico na vrata pisarne, sem pripomnila, da bom itak spremenila priimek, vendar je odgovorna oseba komentirala, da mi ne bojo postavljali garažni vrat, da pa bodo vse spravili na vizitke, ki so ravno prispeli iz tiskarne.
Meni je bolj osebno ime in vztrajam, da me nazivajo kot se predstavim, pričakujem, da bodo poslušali priimek in ga pravilno ponovili, glede spremembe priimka pa sem že za hec povedala, da bom spremenila priimek v pogosto pomoto, ker je numerološko boljše.
S priimkom je tako kot z naslovom, dobiš ga, potem pa moraš z njim shajat.
F r i n a
Vanja
