Obleka

15. mar 2013 21:07

In usmilite se svojih hčerk, ne kupujte jim čevljev s previsokimi petkami.

http://www.youtube.com/watch?v=UlU79OwJVio 

15. mar 2013 21:13

Tale link je , čeprav ne veš, če se ne bi raje jokal.  

Vanja

15. mar 2013 23:12

https://www.google.si/search?q=cadute+con+i+tacchi&

Nič kaj" damsko" ne delujejo te dame.  Raje kak cm manj, pa gvišno. Papagajsko posnemanje modnih krikov  zna ne le boleti,  včasih nas celo hudo osmeši, In prav nam je.
murnik

16. mar 2013 8:04

Če smo realni - birme, valete in maturantski plesi so v veliki meri parada katastrofalnega okusa, popolne odsotnosti samokritičnosti in popustljivosti mam. Ampak - za božjo voljo, naj otroci imajo teh par dogodkov takih, kakršne hočejo, saj se na njih učijo aplikatvne mode, če že tako hočete. Sploh iz slik in videov, ki jih potem gledajo, ti so za sicer pametno punco lahko dobra streznitev. Če hočeš odrasti, se moraš kdaj tudi popolnoma osmešiti (in nebo ve, da se jih na valeti in maturantskem z obleko osmeši kar znaten delež), to spada zraven.  Naj se torej zabavajo, tiste, ki niso hotele poslušati prej, bodo pa za kazen gledale svoje slike v šolskih glasilih in pokasirale vse, kar sodi zraven.

Včasih je poleg predavanja o anatomiji stopal in hrbtenice najpametneje, kar lahko mama stori, da redno spremlja hčerkin napredek na visokih petah z vklopljenim videom na mobitelu ali fotoaparatu in ga potem skupaj študirata, pa potem pred valeto razmislita, ali si mladenka res upa ali ne. Odločijo se pa naj dekleta, saj gre zanje. Moje mnenje sicer je, da so veliko bolj seksi teniske, ki jih obvladaš, kot pa punčara na videu, ki ga je pripela tulka -  četudi ima na visokih petah noge dolge do neba, je videti kot navaden kramp. Ampak kot pri vsem drugem, je seveda tudi ta sodba v očeh gledalca.

16. mar 2013 8:52

Ampak meni tisti tulkih video deluje, kot da je lokacija nekje na Zaloški ali pa na Rusjanovem trgu....

Plus tisti komentar zraven: I think I am in love....je neprecenljiv

Sama sem se s petami (pa sem se že prej naučila hoditi z njimi) v resničnem življenju sprijaznila tam enkrat pri 24-ih letih. Pred tem sem nosila nekaj na 5 centi in sem potem prišla do kakih 8 centi. Je nekaj magičnega v visokaih petah in  do danes kraljujejo med  mojimi obuvali. Na drugi strani kraljuje masa flatsov.

Sem pa na tem portalu že večkrat omenila, da dokler punca ne znan hoditi, bo itak delovala štorasto v vsaki obutvi, z vsakim centimetrom pete pa bo občutek še bolj štorast. Sicer otrok pri treh letih čisto lepo drži ramena tako, kot je treba, potem gre pa samo še na slabše...  Ranema nazaj, bok visoko, peta-prsti in nič metat stopala ven, tako se hodi.  In malo več je treba plesati, magari sama s sabo v kuhinji, razplesano telo se bo lažje naučilo pravilne drže in bo tudi znalo hoditi.  Mimogrede: ženske se sklanjajo naprej tam, kjer se ni treba - to je pri hoji. Če bi bile pol toliko sklonjene pri športih, kjer je to potrebno nopr, smučanje, rolanje (tam se pa držijo kot kandelaber), bi jim šlo to precej bolje.

Tale nesrečnica na tulikinem videu je nagnjena naprej. Če bi imela flatse, bi njena hoja delovala rahlo puklasto in z rameni naprej in bi to malo spominjalo na moško hojo (moški pri hoji bolj rotirajo v ramenih,kot ženske, ženske bolj rotiramo v bokih) - skratka, nesrečnica ne zna ženstvene hoje in bi se morala najprej tega naučiti - tako jo pa čevlji dobesedno nesejo naprej na nos in zaradi tega tudi opora na peti (ki je pa zaradi višine zmanjšana) nič ne pomaga. Pa še gleženj si je zvila.

16. mar 2013 17:17

Nazaj v smer uvodnega vprašanja topica - tule citiriram (beri, linkam) samo sebe izpred dveh let in še vse, kar sem takrat napisala, drži

Svečani oblačilni report http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=2205

17. mar 2013 4:11

Ja no, uči se, se bo že navadila do mesta.

No ja.

Najboljša in zagotovo delujoča metoda za suvereno korakanje (pa naj bo to v visokih petah ali copatih) se mi zdi pa ukvarjanje s katerim od športov, ki zahtevajo kontrolirano držo. Pred kakšnim tednom sem bila na pogrebu, kjer sem srečala večino svojih vrstnikov in vrstnic. Smo bili seveda vsi videti že malo obrabljeni, ampak nisem mogla umaknit oči (pa verjetno ne samo jaz) z dveh znank, ki sta se takorekoč svetili med poznosrednjeletno srenjo. Ena je bila v mladih letih drsalka, druga pa kotalkarica, (na to, kako visoke pete je imela ena ali druga, bom pogledala drugič, saj moja generacija zdaj skoraj tedensko odhaja). 

Ženski, ki na pogled nista bili nič posebnega pred niti štiridesetimi leti, sta v tistem turobnem popoldnevu sijali kot kraljici. In to samo s svojo držo. Dolg pogreb je bil, vsi smo se prestopali, prenašali težo z ene noge na drugo in zavijali in odvijali šale, športnici sta pa vztrajali v svoji sproščeni in dostojanstveni kraljevski drži do bridkega konca. 

Seveda sem opazila kako sta se oblekli (drsalka popolnoma prismojeno, kot da bi imela prav za to in podobne priložnosti spravljeno svojo štirideset let staro opravo za v Šumi, kotalkarica je pa, kot večina šankistov naložila nekaj kil in se očitno ravna po maksimi da smo po štiridesetem letu nevidne).

Perje takšno ali drugačno, kot rečeno je bil dolg obred in veliko ljudi, s katerimi sem govorila je imelo oči  le zanju. 

Saj razumem, da tak šport ni všeč vsaki, jaz sem tudi na drsališču rajši igrala hokej s fanti kot vrtela piruete, ampak, kot je že Vendelina dostikrat predlagala, ples vsake sorte, še posebej pa tak, ki zahteva kontrolo ravnotežja pomaga tudi tistim ženskam, ki bi jih s takimi in drugačnim petami spregledali vsaj do tega, da se vsaj njihov prvi stavek posluša.

In ja, malo plesnih vaj pa kinderštuba bi koristilo tudi naši novi ljubljeni vodji. Kakor sem (pa pustimo prosim politiko ob strani) popolnoma navdušena nad njeno čedno postavo, moram pa reči, da bi bilo imenitno, če bo jo že mama naučila, da je manj več, oziroma, da so preozka in prekratka oblačila  po tridesetem letu in v vsaki službi, ki ni ravno pod Metropolom v Portorožu, ordiner.

Ne narobe razumet, mi je všeč, govorit se bo naučila, oblačit pa tudi, tako kot naš novi papež. Edina moja skrb te dni je le, da še rdečih papeških šolncov ne bo obul (pa katero številko nosi me tudi zanima)

17. mar 2013 8:59

Nola, zabavam se v vsaki vrstici. Bravo.

17. mar 2013 9:54

Bravo, Nola. Zelo prijetno branje.

Mene pa pri novi ljubljeni vodji moti frizura. Se mi zdi nekoliko starinska. Ob tem, da živi v prestolnici, pa verjetno ji tudi denarja ravno ne primanjkuje, bi si lahko privoščila kakšnega dobrega frizerja.

Sem vesela, da imamo končno žensko na tem mestu, zato bi ji privoščila malo več elegance (morda okusa).

17. mar 2013 10:49

Naša ljubljena vodja potrebuje en pravi "make over", nekako tako kot kanclerka Angelca. Če se spomnim kakšna je bila pred nastopitvijo mandata leta nazaj, se zgrozim. Saj tudi sedaj ni modni presežek, ampak vsaj ustrašiš se je ne. Resnično ne razumem zakaj nekatere ženske mislijo, da sta pamet in kariera v obratnem sorazmerju z zunanjim izgledom.