23. jul 2012 21:20
V principu sem precej Vendelinine sorte - vse življenje skrb za brezhibnost, nobenih "cici-mici, trle-mrle" - če je nekaj treba, se naredi takoj, kvalitetno. Če stvari ne gredo kot bi morale - takoj popravit, narediti sam, namesto drugih, samo da bo super in popolno. Zdaj sem pa dozorela (kar je nekako isto kot postarala) in vidim da je to vse skupaj ena traparija. V življenju je bistveno biti srečen, zadovoljen s sabo. To za sabo seveda potegne tudi odrekanja na nekaterih področjih, trdo delo, tudi požiranje d***ka, ampak za božjo voljo - ne na vseh področjih življenja!!
Če naj se punčka v prvi tretjini pubertete totalno disciplinira že pri krompirju, da bo lahko čez 4 leta manekenka, potem si lahko kar predstavljamo naj se disciplinira
-da bo obvezno odlična v šoli (ker to zahteva samo trdo delo in sedenje pri knjigi, kar ena odgovorna oseba tudi počne)
-da potem najde odlično službo (ker če je ne bo - to pomeni da se ni dovolj potrudila)
_da najde odličnega partnerja - lepega, študiranega, situiranega (ker se v nasprotnem primeru ne ceni dovolj)
-da ima brezhibne otroke (ker se v nasprotnem primeru ni bila dovolj strokovna pri vzgoji)
-da ima super zakon (ker sicer gotovo ne dela nekaj prav)
-da ima super uspešno kariero (ker je treba delat, rinit naprej)
..........
pa potem? bo srečna in zadovoljna?
bo bolj srečna od neke druge ženske, ki življenja ne jemlje tako prekleto resno? Jo bo partner bolj ljubil kot ono s konfekcijsko številko 44, ki ne zna kaj prida kuhat (štrikat sploh ne), brez kariere (pa je sicer eno srečno "sončno" bitje na katero se ljudje lepijo kot na med)?
Skulirajte se, življenje vzemite kot edinstveno stvar, ki jo je treba čim bolj izkoristiti. Treba je jemati iz vseh skled, biti ponekod popoln, sem in tja pa tudi poblefirati. So stvari v življenju, za katere se splača stisniti zobe in garati zanje( vsak naredi izbor po svojem okusu) in take ki so "voda pod mostom".
Lisa