Psihološka - skrhani odnosi...

pa naj vas še tu vprašam za mnenje o temi,ki mi buri duhove že 10 let.

z enim od najbližjih sorodnikov se ne razumeva dobro.sčasoma je moje moja drža do njega postala taka,da se mu skušam izogniti v čimvečjem loku,ne komuniciram z njim.

še večji problem pa nastane-če tokrat pomislim predvsem nase-ker ima ta oseba predmet,ki ga NE uporablja,meni bi pa krvavo prav prišel.lahko rečem,da je ta predmet življenjskega pomena,hkrati pa tudi predrag,da bi si ga privoščila sama.

boli me slab odnos s to osebo&verjemite,da sem poskušala že velikokrat,da bi se poboljšal.morda bi se kakšna malenkost še dala ukreniti glede tega,ampak v okvirih reale, ne lažnega upanja.v prvi vrsti bi rada nasvet,pot,kako bi vi prišli do uporabe tistega predmeta.

namenoma nisem stvari konkretizirala,ker bi rada od vas nekakšen brainstorming,take in drugačne ideje.morda bo pa pomagala celo tista najbolj neumna na prvi pogled.

če pa kdo meni,da bi mu odgovor lažje stekel z več podatki,pa z veseljem napišem tudi le-te.

lepa hvala vam že vnaprej.

Jennny

15. jul 2012 13:05

Če s tem človekom nočeš imeti ničesar, na ta predmet pozabi.

(Več podatkov bi prišlo prav, sicer si bo vsak stvar drugače predstavljal: si snaha, ki ne mara tašče, a bi rada njen avto... ali si sestra brata, ki je podedoval družinsko hišo v hribih... ali si hči, ki bi rada mamin šivalni stroj... )

15. jul 2012 13:17

Prva ideja (morda niti slučajno realnost zate, se opravičujem), da je oseba, ki od nekoga nekaj želi, moti jo pa slab odnos, preračunljiva in pohlepna. Spreminjati lahko začne pa edinole sebe in kasneje se bo tudi odnos sam od sebe izboljšal. 

15. jul 2012 13:25

Hm, zanimivo. Nekdo, s katerim se ne razumeš - in od kod izvira to vajino nerazumevanje, kaj je razlog? - ima nekaj, kar je zate življenjskega pomena in si tega sama ne moreš privoščit, bi pa to imela. Malce nenvadna in neobičajna situacija, se ti ne zdi? Kaj več podatkov bi zelo prav prišlo, sploh ker praviš, da to traja že deset let.

Če je tisto, kar on(a) ima zate tako zelo pomembno, ni druge, kot da stopiš do te osebe in se skušaš pogovoriti. Lepa beseda lepo mesto najde.

15. jul 2012 13:29

Tudi jaz bi preprosto pozabila na tisti predmet.

Raziščeš morebiti lahko samo to, zakaj se ti predmet zdi dostopen, čeprav si v slabem odnosu s tem sorodnikom.

15. jul 2012 13:50

In kakšna bi bila tvoja drža do te osebe v primeru, da bi ti ta predmet odstopil?

15. jul 2012 14:12

Jaz pa mislim takole: slab odnos gor ali dol, človeku, ki nekaj potrebuje, moram pomagati po svojih močeh, sploh, če me nič ne stane.

Če zadevo postavim na nasprotno stališče, pa zveni takole: človek, s katerim sem v slabih odnosih in od mene nekaj potrebuje, je lahko srečen in hvaležen, če od mene to dobi, prav nič pa se ne more pritoževati, če od mene tega ne dobi.

Vse ostalo je odvisno od konkretne situacije, ampak v osnovi sta to dve ločeni stvari - pomoč sočloveku ter kakovost medčloveškega odnosa. Oboje je seveda odvisno predvsem od kakovosti značaja vpletenih posameznikov. Vsakdo pač dela po svoji vesti, tudi tisti, ki je imajo bolj za vzorec.

15. jul 2012 14:24

Prav vsak ima v žlahti koga, ki mu ni najbolj všeč, ker si žlahte pač ne izbiraš sam - pa še med tistimi, ki jih izbereš sam, se kdaj pa kdaj pokaže kak udarec mimo. Tako zelo "življenjskega" pomena tista reč že ni, glede na to, da si očitno še vedno zelo živa. Če ne maraš tipa, ne sanjaj o njegovih "predmetih" (ne želi svojega bližnjega blaga - kdo je že to rekel ali prinesel s hribov? Se bojim, da je še pri božjih zapovedih nekje v splošnih pogojih, ki jih ni bilo zraven, veliko drobnega tiska, recimo "velja tudi za bližnje, ki jih ne maramo").  

Če potrebuješ njegov kostni mozeg ali ledvico za svojo hčer, požri svojo trmo, odkorakaj do njega in mu razloži, za kaj gre, pa počakaj, da vidiš, koliko ga je res v hlačah. Pusti se presenetiti, marsikdo je lahko v resnici povsem drugačen, kot mu pripisuješ. In pri tem ves čas resno razmišljaj, kako bi ti reagirala, če bi on k tebi prišel z enako prošnjo (čeprav se mi zdi, da pri tebi ne gre ravno za prošnjo - ti "predmet" preprosto hočeš imeti, ker misliš, da ti pripada - pa bi tako mislia tudi, če ne bi bil žlahtnik, ampak sosed ali sodelavec ali neznanec, ki si ga je pač nekoč tudi kupil in pozabil nanj?). 

Kar se pa brainstorminga tiče - če hočeš kaj doseči, moraš predvsem motivirati tiste, katerih možgane potrebuješ. Začni torej še enkrat, mogoče bo tokrat bolj uspešno. 

15. jul 2012 14:48

Prav nobenega podatka več ne rabim, mi je slika kar jasna,

Praviš, da se mu izogibaš in ne komuniciraš z njim, da te slab odnos boli in si ga večkrat poskušala  popravit.

Kako?

Namreč, meni edini pravi način je, da se pomenim na štiri oči, odkrito, brez zadržkov, prikrivanja. Sposobnost sprejemanja in oddajanja kritike, povedati, kaj te moti in pričakovati enako, je osnovno pravilo zdravega medsebojnega odnosa. Polovične rešitve ni.

Odmik od problema s tišino in dolgim nosom, ne, hvala, morda le bežen pozdrav, dve, tri o vremenu, vse ostalo je utrujajoče.

In ga ni predmeta, ki bi ga hotela mimo razčiščenih odnosov.

lp

15. jul 2012 15:15

Glede na to,da se s to osebo ne razumeš že 10let in se mu skušaš izogibati-le zakaj bi potem takem še kaj hotela od te osebe-tega pa ne razumem!!!

Ali s to osebo razčisti odnose iskrenim pogovorom na štiri oči( ne vem zakaj se ti je tako zamerila)-ali pa pozabi na zadevo,ki ti je tako življensko pomembna!

anibas

15. jul 2012 16:55

Jenny

- Deset let se z nekom ne razumeš in se mu/ji izogibaš

- To ti enako dolgo obdobje para živce

- Plus potrebuješ nekaj, kar tista oseba ima.

Takole se  mi zdi: če bi ti nekaj res toliko časa paralo živce in če se z osebo res ne bi razumela bi že zdavnaj naredila dve stvari

- ali bi ga/jo ignorirala na vse možne načine (in če bi to počela, bi v desetih letih verjetno že ponotranjila to ignoriranje do te mere, da te ne bi več živciralo)

- ali pa bi naredila vse, da bi se animoznost zmanjšala že prej.

Pa nisi naredila nič. In veš zakaj, ker ti je iz ene sprevertirane lene udobnosti čisto pasalo nič narediti pa še super izgovor si imela, da si kao slabe volje. Ljudje, ki deset let ne rešijo problema, ga ne rešijo točno zaradi tega, ker jim je problem vmes postal ljub in brez problema jih bi bilo pol manj.

Ključna beseda je torej to, da ima ta oseba neko stvar, ki jo ti potrebuješ. In sedaj iščeš izgovore, kako bi tisto dobila in hkrati nabila tisti osebo krivdo za zadnjih deset let. Hja, ljuba Jenny, ti bi i ovce i novce - ne gre tako.

 Odloči se, kaj bolj potrebuješ. Ali ponos (v povezavi s trmo in patosom ali pa tisto reč. Obojega ne boš imela.

Čeprav, se mi zdi, da še največ potrebuješ pameti, ki bi te naučila, da se mostovi nikoli ne podirajo, ker jih je težko zgraditi nazaj.