7. avg 2011 18:26
Jaz imam izkušnjo, kako se v desetih mesecih naučiš od nule do tega, da dobiš potrdilo države o aktivnem znanju jezika in ta izkušnja gre takole.
- gre se v knjigarno, tam kjer so učbeniki za tuj jezik in se izbere učbenik, ki je narejen po stopnjah, ki so predvidene za državne izpite (A1 je najbolj enostavno, potem se gre na A2, B1, B2, C1 in C2) in se lepo kupi vadnico, pa še kak delovni zvezek, pa še med revijami se kupi kakšno bolj enostavno roza trač revijo.
- Potem se pa doma dela jezik. Se prebere čisto vse na glas (vidiš besedo, prebereš jo, slišiš jo, skratka več načinov, da se zadeva prime v možganih). In zraven imaš na prenosnik non-stop link na slovar, da si sproti iščeš neznane besede.
- Narediš si normo: Jaz sem sklenila, da bom v šestdesetih dnevih predelala 98 lekcij španščine in sem potem to famozno normo dosegla 55 dan. Zraven sem gledala oddaje TVE (hvala bogu, za vse jezike je ogromno programov in je najbolje, da se sliši živ jezik od tistih, ki bi morali imeti kolikor-toliko dobro dikcijo, to so pa ponavadi voditelji TV dnevnikov, ko kapiraš TV dnevnik, greš lahko še na ostale oddaje).
- Dodajaš si naloge. Ko se prebiješ čez vse spregatve, je čas, da se berejo knjige. Je žepnic v različnih jezikih kot solate, greš kupiš žepnico in gledaš, koliko časa se prebijaš čez prvo knjigo. Sama sem pri svoji prvi knjigi v španščini dihala na škrge, ker sem našla 50 besed na stran, ki jih nisem znala. Ampak, na stoti strani je bilo samo še deset neznanih besed. In potem si daš spet normo, da prebereš eno knjigo na teden.
Tale intenzivni šport traja po pet ur minimalno na dan, ampak nekje na šestem tednu se sprevrže v užitek. jaz sem po treh mesecih začela z individualnimi urami s profesorico španščine - in mi je ona samo pomagala tam, kjer je zmanjkalo štrene. Če pa ne bi znala spregati in imela vokabularja za kakih 5.000 besed, bi bilo pa nesmiselno. Če pa ni čisto vsakodnevnega drila, se pa jezika nikoli, ampak nikoli ne naučiš. Ostanejo samo zgodbe o tem "kako sem hodila na tečaj, potem je pa razpadla skupina, sedaj sem pa pozabila". Na tečaj se gre po tem, ko imaš za sabo že kakih tristo ur dela.
Glede učenja jezika v avtu - ne verjamem, da deluje. Saj je mamljivo tisto "repeat after me"...in potem se dereš how-do-yo-do, ampak, v avtu se je treba skoncentrirati na vožnjo. Je že veliko ljudi mislilo kaj drugega, razen vožnje, pa so se potem zaleteli. Oziroma, če pogledam situacijo po cestah - včasih me je grozljivo strah, ko vidim, kako ljudje na avtocesti nekako ne opazijo, da so tam. Oziroma, ne opazijo, da so na avtocesti tudi drugi udeleženci. Poleg tega, tisti repeat after me ....spada v tisto, čemur v BG pravijo "kako ušlo, tako izašlo", skratka, se ne obdrži.
Je pa tako, kdor se hoče naučiti, se bo naučil. Talent in posluh za jezike bo slejkoprej nekako potegnil tudi voljo. Če pa ni talenta, se jezika itak ne naučiš ne sam, ne s tečaji in ne z individualnimi urami. Poleg talenta je pa treba imeti ogromno discipline. Razen, če kdo misli, da zna tuj jezik zaradi tega, ker prepozna v povprečju po eno besedo v vsakem stavku....
Vendelina jr.