Pons

8. avg 2011 2:03

Vendelina, absolutno si me impresionirala.

Ampak.

To je vseeno samo španščina, vsi smo se z  jeziki tega tipa, če že ne doma, pa vsaj v gimnaziji bolj ali manj uspešno spopadli.   Moja bolečina se pa razteza bolj na sever. Sem hodila v  nemški vrtec, tečaje nemškega jezika, firbčna sem tudi toliko, da bi morala razumeti vsaj del tega, kar so  se menili tastari. Pa še koroško kindro sem imela, me je peljala poleti na svoj dom, nekam pri Pliberku.

Jaz pa nemško ne znam.

8. avg 2011 5:54

Jaz pa zadnje čase znanje že posodabljam kr preko interneta. Grem recimo na kak nemški chat (seveda prej izberem rubriko, ki me zanima) in potem tam chatam. Sedaj, ker imam predznanje je noro dobro, ker tam takoj vidiš kaj je novega v jeziku. Kaki novi štosi so v uporabi itd, da ne razlagam sedaj na široko. Če nimaš pa nič predznanja, si pa tud s tem lahko pomagaš. Greš malo klepetat. Vedno nekdo, če ne večina, pozna angleško. Pa se tam predstaviš, poveš da si navdušen nad deželo in jezikom in prosiš naj ti kaj razložijo. Da nisi na nivoju A1, B in C učbenikov, ki jih predpisuje sistem šolski. Takemu chatanju se reče nekak živi stik z jezikom in ljudmi.

Seveda pa vsak, kar mu je lažje. Če rabiš bildek, da znaš nek jezik idi na tečaj, drugač se boš pa bolje tako naučil. Pa še nove prijatelje in prijateljice iz tiste države boš dobil. Če te kdaj pot zanese, da znanje jezika sprobaš v živo.

Ker v bukvah piše eno. In seveda pravilno. Domačini bodo ti pa povečini rekli, da govoriš pravilno, ampak malo čudno in, da v splošni rabi ono iz učbenika sploh po njihovem ni pravilno in ti bodo povedali kako se v živo pravilno in razumljivo jezik uporablja. Seveda to ni primerno za študente, jezikoslovce.

Multivitamin

8. avg 2011 7:24

Nola, jaz sem enkrat poskusila z nemščino, ampak enostavno ni bilo med jezikom in mano nobene ta prave kemije in ni šlo.... V bistvu spada nemščina med področja, kjer sem nepopisno zanič (v to slednje spadata tudi gojenje lončnic in zvijanje papirja v origami, tu se ne ne najdem). Če ni kemije med učno snovjo in učečim, se je težko nadejati kakšnemu uspehu.

8. avg 2011 7:43

Svet gre naprej, jaz z njim malo počasneje, ampak če samo pomislim, kaj vse se napiše in prebere na kulinariki, pa da bi se potem neki naivnež iz tega učil slovenščine, se mi zdi zastrašujoče (ali pa vsaj komično). Vseeno je še vedno najboljša bližnjica do tujih jezikov tujejezični ljubimec, z majšim pridržkom, da za učenje nemščine vseeno ni najbolje izbrati Turka ampak vsaj  Nizozemca. Ker ko potem prideš recimo na Saško, tako ali tako ne razumeš nič, pa če imaš tri diplome od Berlitza.  Sicer pa, hvala bogu, obstaja tudi nemško - saško - nemški slovar, kjer se naučiš, da imaš tudi take dele telesa, za katere se ti niti sanjalo ni, na primer Gugsche, Gubsche, Aelbaebl, itd. 

Saj, v tem je pa čar jezikov....konec koncev, dokler imaš zdrave roke, si še vedno lahko pomagaš.

8. avg 2011 10:46

Limnol

8. avg 2011 12:50

Mogoče je tako razmišljanje banalno, če se učiš zaradi neke čustvene naklonjenosti, recimo t.i. osebne rasti ali enostavno zato, ker sanjaš, da boš lahko blestel sredi črede turistov. Drugo se mi zdi, če bo to orodje s katerim boš moral nekomu nekaj zelo natnačno razložit, mu dat navodila in ga še v kaj prepričat in to na več koncih celine, ki je jezikovni Babilon, če je katera. Torej imam poleg dileme, če sem v nekem omejenem času sposoben osvojit še en jezik do zasilnega nivoja, še dilemo, kateri jezik mi bo lahko najbolj koristil v vseh možnih situacijah in deželah. Torej tudi majhen Slovenec lahko drži v roki uporabno ali neuporabno orodje.

Od vseh znanih, ki dobro govorijo kak jezik, se ga ni nihče naučil (samo) na tečajih ali v šoli. Ne nazadnje smo se vsi leta učili angleško in to po sistemu, ki naj bi bil dodelan v nulo, pa na koncu ni nihče nič znal. Torej se strinjam, da od teh in takih tečajev ni za pričakovat čudež. Sigurno pa da vsaj nek osnovni besedni zaklad, ki je lahko temelj samozavesti za soočenje z jezikom v živo.

LP

8. avg 2011 13:21

Jasno da se ničesar ne naučiš samo v šoli. Koliko od znanja, ki ga vsak dan rabiš v službi, si pa pobral v šoli? Samo toliko, da veš, kje se učiti naprej. In enako je z jeziki. Jezika se zares naučiš, ko ga uporabljaš. In bolj kot slovnične finese potrebuješ čim večji besedni zaklad in seveda strokovne izraze s tvojega področja, tega pa ne dobiš v nobenem tečaju ali šoli, sploh pa ne na CDjih v avtu. Seveda pa bolj kot kje drugje velja pri jezikih, da kar se mora, ni težko. Ko ti bo šlo za nohte, ti bo šlo učenje katerega koli jezika tako hitro, da sam sebi ne boš verjel (preskušeno na lastni koži, neverjetno, kaj zmorejo možgani, če nimajo druge izbire!).

O osnovi za samozavest in majhnih Slovencih pa raje niti ne začenjajmo.

Lep pozdrav!

8. avg 2011 14:21

V glavnem je najprej treba nekje začet. Četudi po sistemu nakosimo bruse in kdor bo hotel, bo razumel.

8. avg 2011 15:33

10. avg 2011 8:39

Tudi jaz sem se pred meseci odločila,da se naučim angleškega jezika.V šoli sem imela nemščino in italijanščino.Angleško pa dosti razumem iz TV.Pa sem si kupila Angleščina v treh mesecih.No učim se jo že uf...Trije meseci so že zdavnaj mimo,pa jo še ne znam.Ni se tako enostavno sam učiti,še posebej če imaš obveznosti kot so otroci itd. Vsekakor je treba vztrajati in dobri je imeti nekoga,ki ti lahko pomaga. In kot je napisala Vandelina jr. sposoditi si učbenike in delovne zvezke. Ta zadeva v treh mesecih je tako tako.