Po štirih letih nemščine v gimnaziji sem se le-to naučila govoriti med poletnim delom na nemškogovorečih tleh na faksu. Okno v svet angleščine se mi je odprlo šele v 3. letniku gimnazije, ko me je učiteljica angleščine "poslala" na tečaj v Anglijo (prej mi je bilo vse muka, od takrat laufa kot po maslu). Z italijanščino si nisem ravno na ti, ma zmeniti se znam, pač tu malo bolj uporabljam še kake druge mišice kot samo tiste jezične. Francoščina je pa moja ljubezen s konca faksa, čisto prostovoljno, ker sem se želela s svojo belgijsko in francosko žlahto tudi pogovarjati, ne samo krilatiti z vsemi kraki. Nemščino in francoščino uporabljam tudi v službi, vse ostalo pa po potrebi. Kar se pa španščine tiče, tu je zmagala sestra, pri nas doma se je vse delilo, ker drugače sva se znali pobiti med sabo, ona španščino, jaz francoščino. Še na faksu sva nekaj časa hoteli iti isto študirati in sva si še to raje razdelili.
Loni Makaroni
