Tristo kosmatih in druga čuda narave

Rosie, žal mi je. Vem, kako je to hudo za vas. Zanj pa konec trpljenja.

Vsem hvala za razumevanje.

Rosie, tudi meni je žal.

Dva tedna nazaj je šel na drugo stran mavrice naš ruski hrček. Cel mesec smo se matrali z napadi infarkta, pa nismo našli niti enega veterinarja, ki bi ga sploh hotel pregledat. Da jemljejo le kužke in mucke  Grozno je gledat kako trpijo, pa jim ne moreš pomagat. Tudi naš je bil zadnje tedne izredno crkljiv, najraje je dremal na mojem trebuhu. Zadnje ure življenja pa je presedel na moji dlani...

OlivaB

OlivaB, ko smo mi imeli hrčke, smo jih vedno vozili na Veterinarsko kliniko v Ljubljani. Lahko rečem. da so se vedno zelo potrudili, da so jih tudi operirali, ker so se jim naredili nekakšni turi in jim s tem precej podaljšali življenje.

Tudi zdaj, za Mikija, sem klicala dežurno v soboto zvečer, pa mi je prijazno in potrpežljivo svetovala, tako, da res ne morem reči nobene slabe besede o njih.

Rosie, ste imeli zlate ali ruske? Ker sem klicala tudi k njim pa so rekli da ne

ps..je bil pa lušten muc...

Ja, lep muc je bil, sploh, če pomislim, v kakšnem stanju ga je mož pred dobrimi osmimi leti prinesel domov.

Mi smo imeli ruske hrčke, je pa res, da je od takrat minilo že več kot 15 let.

A res? Še v življenju nisem kupila živali, vedno sem imela le kakšno, ki sem jo na nek način rešila pred najhujšim. Malo se mi upira, da bi kupila živo bitje, sploh ker je toliko takšnih, ki nimajo doma.

Tudi naš rus je bil precej bogi ko sem ga dobila. Kot kaže so veterinarji v teh 15 letih 'pozabili' na takšne male živalice. Že lani, ko si je poškodoval nogico na kletki, sem se morala sama znajti doma. Kakorkoli, dočakal slaba tri leta. Pustil je neskončno lepih spominov 

Ja, rešil ga je gotove smrti.

Bil je sestradan, ušiv, garjav, oči je imel zlepljene od gnoja.

Peljali smo ga k vet., da so ga cepili in ga rešili vseh zajedalcev, ga kastrirali.

Postal je zelo lep, pa navihan tudi. Osem let nam je lepšal dneve.

Tudi psa (ga nimamo že 5 let) smo dobili na ta način.Prav vsak dan se ga spomnimo.

Mogoče bomo zdaj, ko nimamo nobene živali več, spet imeli psa ali mačka, čeprav mož pravi da ne, ker preveč boli, ko odidejo.

Joj bohi muc! 

Hrček je bil predno sem ga dobila povsem shujšan, ko sem mu dala vodo je goltal (napajalnik v kletki je bil povsem suh). Sveže zelenjave še ni videl. Ne vem kaj ljudje mislijo, ko si omislijo žival  Sčasoma je postal tak navihan dobrovoljček. Prav presenečena sem bila kako so v bistvu pametni. Čeprav ne oddajajo glasu (kot muce, kužki itd) mi je znal dopovedat kaj želi/rabi.

Se pa strinjam s tvojim možem - tudi sama si ne želim nove živali. Naš svet naredijo neskončno lep, a kaj ko tako boli ko odidejo...

Kakorkoli že obračate, smrt je naravni del življenja, zato jo je kot tako treba sprejeti. Govorim seveda o naravni smrti, kar je za ruskega hrčka v ujetništvu nekje pri dveh letih starosti, če ne že prej.