Tristo kosmatih in druga čuda narave

Tikataka je zakon (ponavadi), mi smo to tudi prakticirali..ampak jo moraš fajn zavit v ene brisaće al pa deke, da ni pregrob zvok.

Bela je pa res ena  lepa Bela!

Bela,je pa res ena lpotica. Tudi pri nas je pomagala ura,sem jo zavila v konec rjuhe , je res delovalo.

Nobenega tiktakanja ne rabimo. Bela je bila ponoči popolnoma pridna. Zjutraj naspana, igriva. Vseeno hvala za nasvete. To z uro sem prvič slišala.

Pojma nimam kako, ko je še tako majhna, ampak zjutraj je že splezala na sedežno, pa sem ji včeraj vsaj 10x razložila, da ne bo smela nanjo  . Saj ostali doma me tako niso resno jemali, ona pa tudi očitno ne. Adijo moja avtoriteta.

Jaoooj, ja, pozabila napisat - uro zavijemo v brisačo  .

Nb je zadnji post napisala verjetno malo v šali, jaz bom pa zelo resna, ko bom tole napisala - če hočemo, da bo kuža ubogal naše ukaze, moramo biti dosledni. Pokazati mu moramo, kdo je glavni v hiši. S strpnostjo, z odločnostjo, z nežnostjo. Da me ne bi kdo slučajno obtožil, da napeljujem h kakemu fockanju psov, udarci s časopisom ali še kaj hujšega. NIKAKOR! Na lep način se doseže vse, moramo imeti pa veliko vztrajnosti. To je še posebej pomembno pri psih, ki so večjih pasem, če ne, nas bo na koncu on vodil na sprehod, ne mi njega (in to je še najmanjša nevšečnost  ).

lp

Mrzlo, je mrzlo ... se moramo malo stisnit v macji sendvic:

 Nena, tvoja psicka pa je tako lepa, da ji odgovarjata  imeni  Bela in Bella   

O, Nena, kako je lepa mala Bela (bivša "biskvitka" Sweets, a ne ). Naj ji bo lepo v vaši družini!

Če lahko prišepnem vsem občudovalcem male Bele: v horjulskem zavetišču trenutno čaka na nov dom še njihova mamica in 5 takih malih puhastih "biskvitkov". Če se kdo resno odloča za mladega psa, pokukajte kaj na spletno stran omenjenega zavetišča in ponudite dom kateremu od malh nagajivcev.

Joj kakšen cukerček je Bella. Lastnikom .

To pa naš potepuški škratek Bučko sva mu kupila ležišče, ampak mu ni bilo všeč se je na vse škripce izogibal te čudne krogle kot, da je nekaj nevarnega.  Ampak smo jo osvojili.

Tukaj pa že uživamo.

lp, pinka

Prvič na snegu:

Pa še ena:

Jo težko sploh ujamem z mojim fotoaparatom, ker je čisto prehitra zame.

Su naju je pa opazovala z varne razdalje. Še nista čisto pravi kolegici, bo treba malo večkrat na obisk k njej.

A se tale puhec sploh zaveda, kakšno srečo je imela?