20. feb 2010 22:00
Ja Kleo, jaz se ze en let reklamiram, iscem sopotnico, pa nic. Mal sem racunal na japajo, pa nic. Pol pa nic, sem mogel sam odrinit.
Danes se odpravim spet na ogled Santiaga, tokrat s avtobusno krozno voznjo. ( 18.000 pesos, 1€=cca 700 pesos, hvala za vprasanje ).Voznja traja dve uri in se naredi lep krog, s pojasnili kaj je kje. Jaz moram priznat, da od cileancev mi je znan Pablo Neruda ( pesnik komunist ), Salvador Aljende, Cilski predsednik, ki ga je zrusila CIA ( Nikson ) z narko dolarji ( financirali stavko tovornjakerjev ) in s pomocjo Pinoceta, poznejseg diktatorja Cila ki.....................( pa pustimo to, boljse da tukaj neham, bo izpadlo da o vsem vem veliko, ce bi nadaljeval bi se prehitro izkazalo, da pravzaprav ne vem kaj prida ). V Cilu je mesto Valdivija, nisem pa vedel, da je dobilo ime po ustanovitelju Cila, in danes sem bil pri njegovem spomeniku, imam sliko. Fant, ki me je slikal, me je dobrohotno opozoril, da ni priporocljivo mimoidoce prosit za slikanje, ne ve pa, da sem njega zbral po daljsem izbiranju.
Seveda sem se zahvalil. No, kakorkoli, Cileanci tudi imajo svoje pomembne mozje ( zensk ni bilo videti, verjetno zato ker so zgodovino pisali moski ), in o nekaj njih se slisi tudi na turisticni voznji. Ce mal povzamem: santiago je lepo mesto ( ni pa Pariz, kot pravi Lonli Planet, vodic ). Novi del mesta je lep po amerisko ( velika steklena poslopja ) z veliko parkov in nasploh zelenic ( v nasprotju z ameriko ). Te parke tudi vzdrzujejo, kar pomeni zelo veliko zalivanja. Mesto je tudi cisto, morda ne " ogabno " sterilno cisto kot nemska mesta, recimo cisto, kot francoska mesta. Stari del mesta je veckrat videti zanemarjen, predvsem zaradi zaprtih lokalov, ki ne delajo. Veliko je spomenikov, tudi vodnjakov ne manjka ( v katerih se rada otroci kopajo, danas ravno videl dne punci, tiste, saj veste ne tic ne mis, puncke niso, punce pa tudi se niso ). Po parkih je veliko ljudi, mamica z otroci, fanti z litarsko plastenko piva, mlajsi pari........pa pustimo to, kaj pocnejo mlajsi pari na travi ). Mesto se trudi, da bi bilo videti lepo, za moj okus nekaj manjka. Morda je ta vtis zaradi tega: ko se peljes mim blokov, ki so ograjeni z visoko ograjo, veckrat je videti tudi kabino ( kiosk ) za cuvaja, okrog privat his vsepovsod ograje, ma kaj ograje, OGRAJE visoke zelezne, obvezno z ostrimi spicami na vrhu. Ne vem, a jim je ta kapitalizem ustvaril tako mislenost, da so vsenaokrog lopovi, ali pa je taj kapitalizem kar ustvaril te lopove. To nam je tudi v premislek, kam nas pelje kapitalizem. Skratka, za mene to ni mesto, da bi rekel: tukaj bi bilo lepo zivet. Po mestu tece reka Mapuchu ( se mi zdi, ne ljubi se mi preverjat ), ceprav je poletje je kar precej pretoka, voda je verjetno od topljenja snega, je motna, svetlo rjave barve in ni videti nic kaj lepo. Morda manjka nekje en jez, da se umiri, zbistri.........
Po opravljeni turi se odpravim na kosilo: seveda Merkado Central, ena od ribjih restavracij. Tokrat prestizna dondo Alfonzo. Kosilo trikrat drazje ( 12.000 pesosov ) kot vceraj ni pa niti dvakrat boljse.
Danes ne naredim napake, da bi hodil pes, pridem z metrojem.
Glede zensk, le se to ( saj veste, da me proksima, zaradi pisanja o zenskah sumi, da sem......saj veste kaj ) : ce bi Vendy pisala o modi za tukajsnje zenske, bi mogla vpeljat se eno kategorijo, lustne zenske, nic sestradane, z vsemi oblinami, tako kot se sika. Resnicno, tukaj ni sestradanih zensk, pa tudi takih, z prevec oblin tudi ni.
A ja, tudi danes nisem videl tistih cikit, ki se jokajo, strtega korazona, ne vem kaj je, a je morebit prepovedano jokanje ob petkih in sobotah ( da se korazon mal oporavi ).
Jutar odrinem naprej, destinacija: Valparaizo, to je na pacifiku. Eno dekle iz Turcije, studira tukaj v santiagu, pravi ( danes sva se pogovarjala ), da je tam veliko bolj prijetno kot v Santiagu, ni tako vroce. Bomo videli. Prihodnjc se oglasim, verjetno jutar iz Valparaisa ( to je le cca dve uri voznje z avtobusom ).
Pa mal bi pozabil: jade, tukaj je kriza, nikjer nimajo nic sladkega. Edino je sadja veliko in jaz se s tem pomagam, kaksnega sladkega peciva ni bilo videti nikjer, kot, da ne bi vedli kaj je biskvit.
ezoj
Ko prideš, ti pripravimo veliko sladkarij.
jade 
ursula-ce
, bi šla pa z veseljem s tabo na konec sveta, res! Se mi zdi, da tako svetovljansko neobremenjeno prenašaš ne samo plastične vrečke, ampak tudi časovne, temperaturne, kulturne, sistemske in kulinarične (pa še bi se kaj našlo?) različnosti današnjega sveta. In obenem ohranjaš KulSlo značaj.
Moje srce je zadnje čase v podekvatorski Afriki. Lahko se zmeniva za naslednjo rundo
?
Kdor zna potovati sam, temu nihče ne more postaviti meja!
Okej, dovolj diabetesa, komaj čakam(o) tvoje fotke!
Bajdevej, zakaj si se pa na avionu sezul na letu preko Atlantika? Kolikor sem te spoznala, prav rad namakaš noge v vsakovrstne vode? Ali pač zgolj v reke, kamor itak nikoli ne stopimo dvakrat?
Pa še en bajdevej: VSEM POVEJ, da imamo (zaenkrat!!) 2 medalji na OI
tulka
Vanja
