Steklo ima prenekateri minus.
Steklena embalaža je lomljiva, težka. Reciklacija v vsakem primeru zahteva precejšenj vložek energije. Zbiranje stekla v zabojnikih -> odvoz v talilnice -> transport na novo izdelane steklene embalaže v industrijske obrate/polnilnice, kjer je včasih pred polnjenjem potrebna dodatna "dezinfekcija"... Tudi pot povratne embalaže ni "poceni": zbiranje na prodajnih mestih -> transport -> čiščenje(!!!). Vsaka steklenica piva, mineralne vode,... je temeljito oprana - ne glede na to, ali je bilo nazadnje v njej shranjeno prvotno živilo, odpadno motorno olje, barva za les ali kakšen drug nagravž, ki mu tam ni mesto.
Ko govorimo o nafti v povezavi s plastično embalažo torej ne smemo pozabiti na vložek energije, ki je potreben, da se steklenica ali kozarec pojavita na polici.
Absolutno se strinjam, da je steklo najbolj inerten in najbolj estetski material. Z embalažo, in ustekleničeno vodo na čelu, smo prešli mejo dobrega okusa, a v splošnem je debata o embalaži večplastna.
kafetarca
rimljanka - zasebno mnenje
) ! Računalnik je kriv, računalnik je kriv!!
Me nonstop srbijo prsti, to je menda prvi znak alergije?
Šalo na stran.
Moje smrdljive plastične posode nimajo nobenega trikotnička, morda so bile kake oznake na ovojni embalaži, nisem pogledala in sem vrgla stran. Prav tako nimajo oznak navadne prozorne vrečke.
Pri večini plastičnih posodic je oznaka 5. Tista čuvena ameriška prav tako nima oznake.
Zdaj pa še nekaj. Menda ni dobro zavijati sira v alufolijo? Nekje sem površno slišala, da menda mlečna kislina in aluminij nekaj reagirata, ne vem, ali kdo kaj več ve o tem, da ne kvasim neumnosti še naprej?
Sicer sem pa pristašica stekla in absolutno zmanjšane porabe odvečne embalaže (madonca, prideš enkrat iz štacune in je več smeti kot uporabnega materiala, ko enkrat vse tisto razpakiraš
)
japaja
