Dojenček pri 38-ih

6. jul 2009 20:11

Jaz sem imela otroka pri svojih skoraj 37.letih pa sem še grooozno mlada in otročja. Sicer je bil to moj četrti in sva imela z možem nekatere zadeve predhodno zelo razčiščene, pa še moj ginekolog me je pri tem podpiral.   Kar se mene tiče nisi popolnoma nič prestara, še lažje in še bolj dovzeto boš vse doživljala, otroku pa boš gotovo nudila bolj mirno okolje- ne vem kako reči, ampak pri prvem običajno precej kompliciramo , potem pa ne več.

Predvsem ginekologi zelo radi malo preveč vsiljujejo nekatere preglede, za kar se pa po moje splača že prej razčistiti, recimo amniocinteza-upam, da sem pravilno napisala, lahko precej ogrozi zadevo. Sama teh pregledov nisem dala skozi, ker sva  se z možem odločila za življenje.

Se je pa moja svakinja odločila za tretjega, ko so se preselili v novo hišo pa je bil drugi otrok že v 8. razredu, sodelavka ravno tako za tretjega , ko je bila druga hčerka  v drugem letniku, sedaj pa moja prijateljica tudi pričakuje, pa je pred dnevi praznovala 40. r.dan.

Le korajžno.

 

 

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/

6. jul 2009 20:20

naj povem ,da bo moja svakinjadobila doječka pri 41.letih -prvega in jaz sem ful vesela zanjo ,ker mislim ,da leta niso ovira ,kolko se kdo počuti star in če ni lepšega ko te tako malo neubogljeno bitje umiri od hitrega stresnega tempa-vsaj za nekaj časa le korajžno harmonika

6. jul 2009 20:34

Jaz sem rodila tretjega otroka pri 38.letu.Imela sem najstnici stari 16 in 17 let.Sedaj jih imam 57,sem nona in imam super najstnika ,ki je končal gimnazijo in bo sedaj odšel od doma(študirat).Imamo veliko veselja z njim in če bi še enkrat imela 38 let bi z veseljem še enkrat rodila.Pogum,ne bo ti žal! ITA RINA

6. jul 2009 20:36

Jaz jih imam 35 in bom kmalu rodila četrtega fantka, med najmlajšim bo razlike 10 let, pa se ga vsi zelo veselimo. Tale bo pa res za mojo dušo, čisto drugače je, kot je bilo pri dvajsetih. Dosti bolj doživljaš in ceniš vsak trenutek. Mislim, da je v teh letih to lahko čudovita izkušnja, malo več je seveda treba počivat, kar pa je veliko lažje, ker imaš doma že vse pošlihtano. Če bi se dalo, bi imela čez 5 let še enega, no, bomo videli. Kaj si pa okolica misli, mi je pa čisto vseeno - saj ne bodo dali nič zraven. Go for it! lesnik

6. jul 2009 20:50

Jaz imam pa 33 let,dva otročka fanta 12 in punco 7, pa se tudi velikokratot z možem pogovarjava al bi al nebi še enga. Pa se kar nekaj bojim... sedaj imam dva zdrava, pa če bo v tretje kaj narobe. P kol bom stara ko bo otrok imel 10, 15 let. Vem da ni prav da tako razmišljam. Teka

6. jul 2009 22:40

Teka, za božjo voljo, jaz jih imam toliko kot ti in še niti slučajno nisem zaključila... Še enkrat si preberi, kaj je napisala Vanja - se podpišem pod njene besede. Moja mami pri 33ih in jaz pri 33ih - popolnoma druga pesem.

tulka

6. jul 2009 22:50

Jaz sem rodila tretjega otroka na svoj 39.rojstni dan.Sin je bil takrat v 1.l gimnazije hči pa v6.razredu os-šole.Moram povedati da je bil sin zelo ponosen na me ko sembila noseča .Je pa drugače imeti otroka v teh letih kot pa ko si mlad. V enem dnevu se moraš ubadati z dojenčkovimi, otroškimi in najstniškimi problemi.Najleše pa je bilo ko me je sošolka vprašala :" kaj si že babica '?" "Ne mamica" Engie

6. jul 2009 23:00

lesnik je napisal/a:

Jaz jih imam 35 in bom kmalu rodila četrtega fantka, med najmlajšim bo razlike 10 let, pa se ga vsi zelo veselimo. Tale bo pa res za mojo dušo, čisto drugače je, kot je bilo pri dvajsetih. Dosti bolj doživljaš in ceniš vsak trenutek. Mislim, da je v teh letih to lahko čudovita izkušnja, malo več je seveda treba počivat, kar pa je veliko lažje, ker imaš doma že vse pošlihtano. Če bi se dalo, bi imela čez 5 let še enega, no, bomo videli. Kaj si pa okolica misli, mi je pa čisto vseeno - saj ne bodo dali nič zraven. Go for it! lesnik

tole je čisto po moji duši...tudi jaz sem pri 37 rodila mojemu najstniku sestrico,ki je je bil neskončno vesel,da o atiju sploh ne govorimo,pa čeprav bom jaz letos 40,mož pa drugo leto 50,nam je ta deklič tako razširil obzorja in tudi tisto velja,da te majhni otročki bolj "pomladijo" v ne več rosnih letih.prav je,da se razmišlja z glavo,kot to počne Vendelina,ampak najlepše stvari se zgodijo,ko sta srce in zdrav razum na nasprotnem voznem pasu,pa velikokrat nam ravno nenačrtovano polepša življenje....če pa ne,je pa vsaka izkušnja enkrat...nekje...za nekaj dobra navylife

6. jul 2009 23:23

Vendelina jr. je napisal/a:

1. Za božjo voljo, komaj si prišla v leta, ko si vsaj malo mentalno zrela za to, da sploh imaš otroka.... (kot da je bilo komu kaj blazno veliko jasno pri 25-ih pa so že imeli otroke in so svoje neizdelane in neartikulirane ideje prenašali naprej na otroke....) in tozadevno je to vprašanje popolnoma odveč.Vendelina jr.

 

Sem šele zdaj šla čitat Vendijin post. Za božjo voljo, a bi ti mogoče elaborirala tale svoj statement? Me namreč blazno zanima, kakšne neartikulirane zadeve sem trosila svojemu sinu. Ah, mogoče pa jaz in moj dragi ne paševa v to skupino. Sva bila precej mlajša, ko sva ga imela.

 

Pa še to pomisli, koliko ljudi poznaš, ki nikoli ne bi smeli imeti otrok ali pa tisti, za katere si rečeš, da še sreča, da jih nimajo!

Grrrr!!

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 07. 2009 02:35

7. jul 2009 0:08

Joj, sem se spomnila še tega, da je imela sodelavkina mami pri 32ih prvega otroka, za njih pa jih je prišlo še 7.

Pa še to bi dodala, da se strinjam z mizarko, da je določene stvari treba vnaprej razčistiti, tako v glavi in srcu pri samem sebi kot skupaj s partnerjem... ker lahko ne glede na starost staršev pride vmes kaj nenačrtovanega in če določenih ovir nisi sposoben ali pripravljen prenesti...

tulka