Recept za dolg in dober zakon

Še dobro, da sem napisala, da mislim, da je bil Stalin, kar seveda kaže, da nisem bila prepričana. Ampak je vsaj bilo tam nekje v Rusiji ... Frizura, čevlji, kostim, vse to, morda avto ... odvisno on teže "prekrška"??? mamamia

Ce natancno pomislim, meni razni ultraspijonazni paketi ne bi teknili, ker sem mnenja, da so povsem neucinkoviti glede na tehnoloski napredek (tipa ne mores dat na ketno, vse ostalo pa ne pomaga :))))), drugic, ce imas opravka z odraslim clovekom, tudi delaj z njim kot z odraslim. Tudi dvomim, da bi me pozdravil kak shopping spree. Bi se pa lotila dveh projektov: prvic, intenzivnega zakonskega komunikacijskega treninga, po moznosti pod nadzorom strokovnjaka ali zakonskega svetovalca (kolikor vem, so to sicer nadvse redke ptice); drugic, ustanovila bi crni fond, skratka, redno in sistematicno odvajanje dela dohodka za cas, ko se bo morda potrebno osamosvojit, ce se pa izkaze, da se ne bo treba, toliko bolje, se gre pac na shopping spree takrat s tistim, kar se je nabralo v kaksnih, denimo, treh letih. lp, proxima

Jaz mam pa že leta in leta in leta....čisto svoj račun (z lepim stanjem) in čisto svojo kreditno kartico. Se držim starega jugoslovankega drill-a, NNNP = Nič Nas Ne sme Presenetiti. Sem mojemu dragemu šele pred kratkim izdala in je bil čist šokiran 

Vanja

Tudi jaz imam lastne kartice in svoj račun, res pa je,da jaz lahko razpolagam tudi z njegovim računom, on pa z mojim noče. Komu lepše kot meni ... Mamamia mamamia

mamamia....se ena taka !!! Nena-morje

Sem čist pozabla napisat, njegov denar je moj denar, moj denar pa ni njegov denar.

 

Vanja

preberite si knjigo MOŠKI SO DRUGAČNI,ŽENSKE TUDI.Veliko stvari vam bo jasnih,oz vsaj meni jih je. slavi77

Wendy, bom upoštevala tvoj nasvet. Bom malo razmislila o tovrstnem terapevtu, meni se zdi pogovor med partnerjema boljši od terapevta ( koneckoncev - 40 in več let nazaj ni bilo zakonskih svetovalcev, pa zakoni niso tako propadali kot danes ). Mislim, da imamo danes vsega preveč, preveč smo zaposleni, živimo eden mimo drugega, časi so precej stresni...Tudi midva z možem se nikoli nisva znala pogovarjati, niti nisva imela časa za to in pri vsakem pogovoru se je ponavadi vnel prepir. Tudi sinovo tarnanje in njegove prošnje so dosti pripomogle, da sem ga vzela nazaj ( če ne bi bilo sina, bi se stvar verjetno odvila precej drugače ) in povem vam, ko vidiš iskrive otroške oči in nasmeh na ustnicah v globokem snu, ga ni lepšega občutka kot je videti svojega otročička tako zelo srečnega samo zato, ker sta starša spet skupaj. Saj pravim Weny; če nama življenje zdaj ni postavilo preveč ovir, bova šla naprej, v nasprotnem primeru pa bova pač končala in šla vsak po svoje...in to bo moral sin tudi razumeti. Mamamia, avto sem si že kupila. No, pa zamenjala sem tudi precej garderobe, pa frizuro, pa tri nove pare čeveljčkov sem si kupila. Mi je mož rekel, da dobro izgledam in da sem precej bolj samozavestna. In res je, zdaj sem jaz na vrsti. Nič več ne bom igrala samo gospodinje, mame in žene....tudi za prijateljice in prijatelje, ki so mi zdaj stali ob strani, si bom vzela čas ( verjemite, da sem v tem času ugotovila, da jih imam ogromno ). In mislim, da mi bo uspelo biti bolj srečna.

Meni se zdi, da je naša virtualna prijateljica štorklja na pravi poti, tudi glede samozavesti. Ker je tu na forumu lahko prebrala tudi kakšno pikro in morda pokroviteljsko, ampak je vse vzela v zakup, ni se odzvala užaljeno in v stilu, kaj mi pamet solite, kot se tu na forumu velikokrat zgodi. Morda so ji besede vseh nas, ki smo ji z najboljšimi nameni skušale napisati kaj prijaznega v pomoč in vzpodbudo, včasih tudi z malce obešenjaškega humorja, pomenilo prav tisti kanček, ki ga je potrebovala, da je dvignila glavo in se odločila, kot se je - v svoje dobro, ne glede na to, kaj si kdo drug misli o tej odločitvi. In tako je tudi prav. Štorklja, želim ti veliko veselih dni in da ti uspe v življenju, kot bo zate najboljše. Mamamia mamamia

Meni se je vedno zdel en tak zanimiv fenomen, kako se nekateri moški - po vseh objektivnih kriterijih sicer pravi testosteronski muškarci - spremenijo v jecljajoče in kimajoče fantiče, ko jih na primer žena pokliče po telefonu. Telefon zazvoni, on zavije z očmi, se oglasi, nato pa "ja, ja, bom pogledal, ja, ja, bom jaz zrihtal, ja, ja". Potem izgine iz službe za 5, 10 minut in se vrne s paketom listnatega testa, štruco kruha in bognedaj še kakšnim paketom vložkov. In to dedec, pred katerim smo pol ure nazaj vsi trepetali, ko je grmel na nas zaradi ne ravno posrečenega projekta. Ne samo to, da bo skočil v trgovino, naredil bo čisto vse kar bo treba, pa čeprav na račun svojega moškega dostojanstva. Hm. In potem sem se resnično in iskreno pri sebi vprašala, ali je z mano kaj narobe. Ker druge ženske očitno znajo takele dedce porihtat po svoji želji, da jim samo prikimavajo, medtem ko je najina zveza približek enakopravne večne vojne in miru med moškim in ženskim polom, ki sicer prinaša vzpone in padce, prikimavanja in zanikanja svojih želja pa zagotovo ne. Ampak danes sem vesela, da je z mano očitno nekaj narobe. Ker namreč ob kakšnih bolj sproščenih priložnostih natanko takšni moški začnejo svoje obsežne pustolovske pohode. To kar ne moreš verjeti. Kako je sposoben dopoldne v službi tekati po raznoraznih opravkih in igrati copato, zvečer na zabavi pa se našopiri ko purman in poudarja svojo moškost. ?!?! Moj point je ta, da po dozdajšnjem opazovanju in izkušnjah ravno tipi privezani na ketno ob prvi priložnosti zbezljajo. In to dobesedno. Malo spije, pa se mu utrga. Kako da je grozno, pa žena, pa otroci, pa odgovornost, pa blabla. Jah, prezgodaj/prepozno/slep/gluh/pijan se je poročil. In zdaj je kar je. No, on bi sicer že zdavnaj vse skupaj končal, ampak ker so v zvezi otroci... Verjetno nas je večina od kakšnega na ketni že kdaj poslušala kaj takšnega. Še vedno pa mi ni jasno, kako nekaterim ženskam to uspeva. Košuta Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 22. 2009 09:49