Kaj danes delamo?

Trixi  

član od: 23.9.2003

sporočila: 15166

22. apr 2013 11:49

Ninja24, si bila pa pridna. Tudi jaz sem včasih kolesarila v Kamniško Bistrico, ko sem imela dirkalno kolo. S tem sedaj pa komaj do Kamnika prilezem.

Mi še kašljamo, ampak počasi se že izboljšuje. Sem bila dvakrat pri zdravniku in je rekel, da bo še nekaj časa trajalo, da se ta sluz sčisti. Ta bronhitis je res nadležen. Popili smo že na l zeliščnega čaja z pljučnikom.

Danes moj sin uživa na kavču in gleda risanke. Jaz mu delam družbo z likalnikom....Danes bova cel dan sama.

 

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

kriznana  

član od: 14.10.2006

sporočila: 602

22. apr 2013 13:52

Jaz pa sem dopoldne preživela na uradu za delo. Kjer sem se jezila na ne vem koga že. Kako to, da v visoko razvitem tehničnem svetu še vedno letaš iz ene strani na drugo. Tako bo pa treba še enkrat tja, da končno uredim to z zpiz-om odjavo, ter prijavo na zavod eeeehhh.

Sedaj pa namesto dela na vrtu, prisilni počitek. No saj je notri tudi dovolj dela, pa bom to spravila naprej.Zunaj pa bom upam, da lahko nadeljevala jutri.

 

Pa , da bo kaj zadišalo grem še en biskvit narediti.

kriznana

MBrando  

član od: 4.8.2011

sporočila: 2308

23. apr 2013 5:45

Trixi je napisal/a:

Ninja24, si bila pa pridna. Tudi jaz sem včasih kolesarila v Kamniško Bistrico, ko sem imela dirkalno kolo. S tem sedaj pa komaj do Kamnika prilezem.

Mi še kašljamo, ampak počasi se že izboljšuje. Sem bila dvakrat pri zdravniku in je rekel, da bo še nekaj časa trajalo, da se ta sluz sčisti. Ta bronhitis je res nadležen. Popili smo že na l zeliščnega čaja z pljučnikom.

Danes moj sin uživa na kavču in gleda risanke. Jaz mu delam družbo z likalnikom....Danes bova cel dan sama.

 



Kjer je volja, tam je pot. Trixi



REDKI IN LEPI SO TAKŠNI TRENUTKI! Zaužijta jih do konca. 
Mene čaka (sicer samotarsko) še pol leta takšnega režima. Ampak se da...imam meni tako ljube knjige kamor bežim (ponovno bom vzel v roke LETO IN POL V PROVANSI; včeraj ravno gledam I.del ang.serije iz 90tih let, 3/4 POMARANČE, drugače pa sem čisto začaran v AGATHIE in EDGAR WALLECU), imam blizu park, blazino za mojo koščeno rit, domače kekse/peciva, podporo meni ljubljenih ljudi, piknike/roj.dneve in dejstvo da naslednjo leto ponovno zaživim na novo, obrnem novi list in pričnem na novo.

Del mojega pisanja na soc.omrežju;

 "En činken prši pravijo. Simpatično....tako, nežno. Kot prelivanje barv na platnu.

Čudna noč je bila in sem kar utrujen. Nekaj časa kašljal in spreje odločitev da pred spanjem odpadejo domači piškoti/sladkiši , saj mi v tem trenutku preveč dražijo grlo in zato bolj predremam noč kot pa jo kvalitetno prespim (sploh pa ko je spanec ravno tako pomemben kot vse drugo kar me krepi in pomaga do ozdravitve) +  (res neverjetno a ne, da mi gre to tako lahko izpod prstov?) v kateri sedaj max. uživam in ponovno odkrivam nekoč tako dobre in klasične dobrote pripravljene na vroče pomladanske/poletne večere (Kaj mi bodo tisoči efrov, če so mi včeraj bila nebesa ko sem večerjal žličnike na drobtinicah, zraven pa skledo motovilca s fižolo) od moje zlate mame. Pa tudi slana ali kisla hrana mi veliko bolj paše pred spanjem. Cukerčki pa ob čajankah/kofetkanju ter v prijetni družbi vsekakor ostajajo. Zvečer pa sem se jih naveličal. Prav presedajo mi...

Hvala za vse kateri mi pomagate, me podpirate in verjamete vame...

P.S: jejžeš....na pultu pa poleg krožnika, pa šalce z žitno kafico in kozarcem domače marmelade še dobrote v srebrnem "stanjolu" :>. Dobrote za pljučika, pa dobrote za želodec, dobrota za železo, pa nekaj da tu pa tam vdihnem in prevrtim pljuča xD
Super. Kot pokojna nona.
A se bova z gospodom Ežojem povezala in si frcala celofan?

P.S: AAAAAAAAAAA. Dragi moji, DRAGI MOJI; JEEEEEEEEEEEEEJ DRAGI MOJI!!! Danes prvič potopil žličko (ravno še pograbil zadnjo 0.5kg pakiranje v soboto. Jooj mi je šlo za nohte, saj mi je zmanjkalo TETKE SKUTE in do vikenda ni opcije da jo dobim) v BOHINJSKO ALBUMINSKO SKUTO in VSI ANGELI, BOGOVI, KRALJI in PRINCI KONČNO, KONČNOOOOO brez kančka laži ali zahrbtnih mislih napišem, da sem našel PRIMERNEGA in V VSEH POGLEDIH SPOŠTOVANEGA PARTNERJA (in crime)/nadomestek v primeru ko mi (redko, a se zgodi) zmanjka TETKE SKUTE oz. ko gre na knap in rabim vezni most, da prebrodim krizo in da me bele miši ne strašijo.

---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

Sporočilo je spremenil(a) MBrando dne 23. 2013 06:29

MBrando  

član od: 4.8.2011

sporočila: 2308

26. apr 2013 6:39

OFFTOPIC da odkrito napišem zakaj nič več aktivnega vključevanja v debate, objave jedilnika, novih zanimivh dogodivščin ter komentarjev. Ni volje.
Velike spremembe v zadnjih 2 tednih. Totalno sesutje sistema in nova vzpostavitev le-tega. Nato pa še prehlad na že tako slaba pljuča. Tudi do zraka nisem več prišel in sem že mislil da je po meni...
Vse kar sem tako PAVOVSKO sadil 3 leta, sedaj žanjem. Samo da so notranji organi ok, to me pa najbolj pomirja. No, pa mojo gospo dohtorco tudi.

Že samo vzdrževanje dobre karme in pozitivizma mi vzame veliko energije. Delat na sebi in s povešeno glavo iti med ljudi ter se počutiti neopazovan/obsojan (vem da je vse v glavi, a takšni lepi topli dnevi so tukaj, jaz pa nikakor v kratke hlače in rokave, saj nobenemu ne privoščim pogleda na SKELET) je sila težko. Nekoč tako vesel fant, viseč v skalah širom Slovenije, "laufajoč" po naših prelepih Alpah, uživajoč v hrani katera je NAJBOLJ teknila po dolgem in napornem plezalnem dnevu... Ah, še ideje za kosila in nasploh hrano se ne najdejo već. Sedaj pa me je dobila morbidnost zime, kateri sem kljuboval in jo z celotno svojo energijo pregnal ter preživel. Sedaj pa sem izčrpan, jezen, žalosten, ko doma v taborniškem stolčku uživam ob kot struna napetih kriminalkah, biografijah, ter lahkotnih romanih, saj za več ni energije. Dnevi sprehod je obvezen, a to je pol to. Ko prikreham 2x v 3 nadstropje, je treba nujno počivat, saj drugače še skupaj padem...

Hvala moji dragi 78letni aktivni kot gams sosedi, za občasna kosila, kofetkanje ter čajanke katere me držijo gor. Mojim dragim drugim TREM mamam katere me zalagajo z domačimi dobrotami tekom sezone ( vrtne vile so to. Izven sezone pa kuhinjske vile, vredne več kot vso zlato sveta). Ja tako je. To so mame katere so si želele še enega sina (mene) a ga niso nikoli dobile...če karikiram

...se nadaljuje pri JEDILNIKU


---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

Mamka Bršljanka  

član od: 24.5.2012

sporočila: 255

26. apr 2013 8:40

MBrando, vsi imamo boljša in slabša obdobja, ko je težje prenašati tegobe, ki nas pestijo v življenju. Navijam, da te tole mračno obdobje čimprej zapusti in bomo kmalu spet lahko brali tvoje dolge in strastne opise jedilnikov.

Mamka Bršljanka

elaphus  

član od: 27.9.2002

sporočila: 6945

26. apr 2013 13:46

Posluš, MBrando, med prebiranjem tvoje hvalnice dobrim trem mamam, vrtnim vilam, mi je padlo na misel (dobro, da je bilo precej lahko, jaz imam pa precej odporne misli), da bi lahko ti fajn fizično na vrtu pomagal tem vilam in postal nekak vrtni škrat (al pa palček, kakor ti je ljubše). Ko boš zmatran kot cucek poležaval na kavču, ti garantiram, da tudi črnih misli ne bo nikjer več.

lp

cervus

katrin11  

član od: 3.1.2010

sporočila: 2343

27. apr 2013 5:28

Danes je 27. april, ki sem si ga jaz po svojem predelala. "Dan upora proti okupatorju" vsako leto praznujem z drugim okupatorjem, ki si ga sama izberem.

Doma so me vedno učili, da moram biti tiho in vse ubogati. Potem pa mi je prišlo na misel da bi praznik izkoristila zase in sem se uprla in rekla NE. Doma in drugod, malo so me čudno gledali, uspelo je pa popolnoma. In dosti lažje živim, če takoj povem, da nečesa ne maram.

Prav čudne "okupatorje" sem že imela, ne samo ljudi, tudi gripa je bila med njimi. Najbolj trdovraten okupator je prevelika teža, pa mi uspe kar pomembna zmaga, a se vedno znova vrne.

MBrando, kar upri se tvojemu okupatorju in čim prej zmagaj na vsej črti!

Katrca11

MBrando  

član od: 4.8.2011

sporočila: 2308

27. apr 2013 6:10

elaphus je napisal/a:

Posluš, MBrando, med prebiranjem tvoje hvalnice dobrim trem mamam, vrtnim vilam, mi je padlo na misel (dobro, da je bilo precej lahko, jaz imam pa precej odporne misli), da bi lahko ti fajn fizično na vrtu pomagal tem vilam in postal nekak vrtni škrat (al pa palček, kakor ti je ljubše). Ko boš zmatran kot cucek poležaval na kavču, ti garantiram, da tudi črnih misli ne bo nikjer več.

lp



cervus



O da bi tole pisanje padlo na plodna tla. A ta tla, na katera pade so polna umazanije (beri: zdravil) in nezmožna da razveselijo svojega lastnika z plodovi narave iz katere naredimo veliko VELIKO skledo paradižnikove soljat.
O kako sem rad pomagal, O PA KAKO BI ŠE. Obožujem delo. Fizičarjenje mi ni nikoli smrdelo, še manj pa pomočč drugim in pripravljenost kadarkoli in kjerkoli prevzeti kakršnokoli breme v kolikor je moral kdo kam skočit. To poletje sem žal, ali pa na srečo (kakor vzamemo. Rajši še pretrpim, jokajoč na drevesu eno sezono brez plezanja in moje VELIKE LJUBEZNI; hribov, kot pa da za večno padem v črno luknjo MOTNJE PREHRANJEVANJE in never again občutim radost sončnih vzhodov/zahodov, dotika hladne skale v zgodnjem jutri, zven klina ko ga strokovno spraviš v špranjo da kar veselo zapoje, ko trdo oporo in mirno vest ti ponudi) OUT in vsa pozornosto je usmerjena v rehabilitacijo, pridobivanju teže, povrnitvi beljakovin (imel sem takšno katastrofalno laboratorijsko sliko) zaradi katerih je prišlo do zrušitve sistema in posledičn napihnjenih stopal. 
Jap, daleč sem se pustil prigurat. A še kar sem lani veselo fural po svoji poti, saj sem se (dejansko) super počutil. Izhajam iz tega, da je telo še imelo dovolj mišic, da je jedlo samo sebe, kar pa je nato pripeljalo do popolne izčrpanosti. Nekdanja poskočnost do mojega stanovanja v 3.nadstropju mi sedaj predstavlja pravi mali Triglav 

A SAJ BO!! Gre na bolje. Sedaj končno normalno jem, sprejemam vse oblike hranil in PREDVSEM ob podpori DRUŽINE in ŠIRŠE DRUŽINE (moji zlati prijatelji), ter ob prebiranju želja  in  lepih misli članov na KULINARIKI pridobivam na samopodobi in zaupanju da pa le gre na bolje. POČASIIII, o bog gre to počasi...a gre..saj bo

MAMKA: Cmok, cmok!

---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

darjuška  

član od: 4.7.2005

sporočila: 1188

27. apr 2013 10:35

MBrando, kjer je volje je tudi pot. In volje imaš dovolj, pot je prava in le tako naprej. Želim ti, da bo ta pot čim krajša in bo tvoje sedanje stanje zgolj še slab spomin. Glavo pokonci, zunaj bo sedaj več svetlobe in sončka in to tudi na nas bolje vpliva po dolgi in morbidni zimi. Srečno in držim pesti za tebe.

http://www.mojalbum.com/tajda

La_Rosa  

član od: 15.2.2011

sporočila: 79

27. apr 2013 16:36

Danes sem se po napornem tednu predvsem naspala. Potem pa pospravljanje in čiščenje stanovanja, pranje perila, prevetritev garderobnih omar, pripravljanje itinerarija za prihajajoče prvomajsko potepanje in sedaj še malo ven, na zrak, k ostalim družinskim članom, ki pridno delajo na vrtu, sadijo rože,... Zvečer bomo še malo spekli na žaru in potem bo spet čas za spanje. Prehitro gredo pač ti dnevi mimo ...

La_Rosa

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti