Naravoslovje ali družboslovje

ti pride, da bi bl kar malo žalosten ko bereš nekatere. "Naravoslovje zahteva disciplino in sprotno delo - družboslovje pa študij in razmišljanje = kar pomeni, da je družboslovje manj zahtevno" (!?) kemije se ne moreš napiflat, psihologijo pa lahko biologija je blazno težka, ekonomija je pa itak prodajanje megle.................... ...................... ....................... zadeve pa res niso tako enostavne. Pravijo, da večini punc matematika in fizika v šoli ne "sede" preveč dobro - in izgleda da so te punce odrasle in so sedaj na kulinariki. Jaz absolutno navijam za naravoslovje (pri svojih otrocih sem uspela 50%-no - eden je v naravoslovju, eden v družboslovju), ker sem praktična in bi vsem mladim svetovala, naj za božjo voljo študirajo kaj takega, da bodo z znanjem služili za življenje. Kakšne ekstravagantne zadeve lahko prihraniš tudi za hobi. Ne vem pa, če je to prav. če bi me vsi ubogali - bi imeli naše krasne dramske umetnike, pa slikarje, pa vrhunske direktorje - tiste ki dejansko gradijo firme? Spet enkrat se moram strinjat z Vendelino, da je potrebno razmišljat ne o šoli, ampak o tem kaj naj bi nas veselilo delati potem, po diplomi. In še za navrh - najtežji faks zame bi bil tisti za šport. Mislim da bi prej diplomirala na vsaki fiziki, kot pa tam - naj zaključim, da je to najtežja šola v Sloveniji? Lisa

Po izobrazbi sem fizik, ampak ne bom navijala ne za eno ne za dugo stran. Ker sem po duši piškotopek! ZELO razumem mlade, ki so pri 14-ih postavljeni v situacijo kam in zakaj? Jaz sem hotela za slaščičarko ali frizerko, pa sem pristala na gimnaziji, ker so me tako usmerili starši in socialna delavka, pa še Zoisovo sem imela: "Ona ja mora na gimnazijo". Po gimnaziji pa je itak jasno, da je treba študirat. Tako pač piškote pečem samo za veselje.

Že nevemkdaj sem se zato odločila, da svoji hčerki ne bom omejevala svobode pri izbiri poklica. Hvalabogu, če bo hotela biti kleparka-krovka! Ampak tega ji ne bom govorila.

Govoriti, kateri študij je težji, kateri lažji... Kakor za koga. Jaz osebno ne bi zamenjala nobenega izpita iz fizike za kateregakoli iz prava (ker to "družboslovno" področje pač poznam - študira kolegica), pa sem na podiplomcu iz fizike tudi imela ta prave izpite. Tisti "špehi" na pravu se mi zdijo praktično neizvedljivi, ker nisem tak tip!

Jaz navijam za vse. Vsak, ki pelje neko življenje, je vanj moral nekaj vložiti. Eni na tak, drugi na drugačen način. Kakšen bo pa izkupiček vložka, je pa najbolj odvisno od samega posameznika.

Anja

Nisem brala preveč podrobno prejšnjih komentarjev, ampak kar se tiče službe po faksu jo boš definitivno laže dobila z naravoslovno fakulteto, še lažje pa s tehnično (npr. elektro, računalništvo, ...). Če greš študirat računalništvo boš zelo lahko dobila službo, res pa je, da bo treba malce stisnit zobe na faksu, ker je veliko matematike in logičnega razmišljanja. To ti povem iz 1. roke. :) Pa še če gre punca na računalništvo je še tok bolj fajn, k te vsi poznajo :) Kakor gledam druge fakse se mi zdi, da je na naravoslovnih in tehničnih vedah študij bolj kvaliteten. Že samo s tem, da je veliko manj vpisa je vsem veliko laže, imaš več stika s profesorji, bolje poznaš sošolce, ni velikega zafrkavanja na izpitih samo zato, ker se morajo znebiti toliko in toliko študentev za naslednji letnik... Recimo na filozofski fakulteti je toliko ljudi, da so predavanja ob zelo nemogočih urah. No saj tudi pri nas nimamo lepih urnikov, imamo pa veliko lepše kot oni. Tudi raziskovalno delo na naravoslovnih fakultetah je zelo dobro organizirano in zelo veliko se sodeluje s fakultetami po svetu, če te to zanima. Veliko je tudi dosežkov na svetovnih merilih, tudi na našem faksu. Za družboslovje pa ne vem kako je s tem, tako da ne morem nič rečt. Sicer pa na koncu prevlada to, kaj tebi bolj leži. Meni so vedno bolj ležali naravoslovni predmeti, ker sem si vse lahko predstavljala in že s tem, ko sem razumela snov sem si veliko zapomnila. Medtem ko sta me zgodovina s svojimi letnicami in geografija vedno matrali. Zato ker se mi enostavno ni dalo napiflat par podatkov na pamet. Urša

rimljanka je napisal/a:

Idelane mame ni, idelanega kuharja ni, zakaj torej pričakovati idelanega učitelja? Idelanega za vsakega od 200, 300 dijakov hkrati, ki jih poučuje vsako leto, pa vsako leto vsaj 1/4 do 1/3 drugih. Saj bi se dijakom zmešalo, če bi jih učilo 13 idelanih učiteljev. Učitelji so samo ljudje, kot mame in kuharji. [nagelj] rimljanka - zasebno mnenje

Ja, Rimljanka s tem "idealen" sem mislila osebo, ki zna v učencih zbuditi željo po znanju in radovednost nasploh, ne samo pri svojem predmetu, osebo, ki da otrokom vedeti, da so nekaj vredni in sposobni - vsak zase, na svojem področju. Očitno pa na šolah tega primanjkuje... Se strinjam, da idealov ni, čeprav...............ravno v letih odraščanja smo jih pogosto kar iskali in si jih gradili, ali ne? mamaF - Mojca

Vsi faksi se naredijo z ob predpostavki, da je študent kolikor toliko marljiv in zlasti je fino, če ga zadeva tudi zanima. Ker bo moral potem celo življenje nekako v tej stroki plavati. Sicer vem za dekle, ki je po duši slavistka in jo to neizmerno veseli, pa so jo starši silili v tehniko in je končala gradbeni faks z izvrstnimi ocemi. Pa je ne zanima. In si človek misli, a ni škoda, da je punca morala vlagati energijo v nekaj, kar je ne zanima (in bila med najboljšimi na faksu), kaj bi šele bilo, če bi šla takoj študirati tisto, kar jo zanima. Danes je stara 27 let. Staršem je zaprla usta z diplomo iz gradbeništva in sedaj študira slavistiko in ji ne pade na misel, da bi delala v gradbeništvu. Se mi zdi, da je plačala veliko ceno, da je dokazala, kaj jo res zanima. Drugače ima pa vsaka stroka in vsak faks svoje zahteve in ljudje z enimi talenti se bolj najdejo v eni zgodbi, drugi v drugačni. Dober družboslovec mora, preden pride do stanja, da je dober, preštudirati toliko in toliko literature. Žlahtna doza nekdaj na FDV-ju je bila v povprečju 2000 strani literature na izpit in v enem letu cca 13-14 izpitov. Plus kolokviji. Ta ritem je itak po enem letu silovito skrčil vrste študentov. Tisti, ki smo ostali, smo pa itak razvili sposobnost močne koncentracije in spomina - tisto materijo od 2000 strani si je pač treba zapomniti, za to da lahko potem karkoli povezuješ. Naravoslovec mora imeti drugačne talente. Mora opazovati, mora izvajati sklepe.... V vsakem primeru morata imeti pa tako naravoslovec kot družboslovec izrazito gibek način abstraktnega razmišljanja. Kamor spada tudi spoznanje, da je treba medsebojno sodelovati. Pa da je treba za sodelavce iskati take ljudi, ki imajo talente, ki jih sam nima. Skratka nekaj komplementarnega, da se področje, ki ga obvladamo, poveča. Glede zaposlitve je pa takole: vsak, ki zna poskrberti zase in ki mu je jasno, da mu ne bo nič padlo z lufta, bo dobil zaposlitev, ne glede na to, ali je po stroki humanist, družboslovec, tehnik, naravoslovec.... Samo je pa treba tudi vedeti, da je igrišče večje. Da se mu reče bodisi EU, da se mu reče bodisi jugovzhodna Evropa, da se mu reče svet. Da lahko dobiš džazno službo - ampak, da je služba resda v bližnjem mestu, da pa je ta služba del mednarodne firme in boš imel čez nekaj let izbiro ali greš malo voditi en laboratorij na Poljskem ali pa se ti preprosto zahvalijo za sodelovanje in ti prijazno sugerirajo, da začni iskati službo drugje? Namreč, službe, kjer nosiš domov 6-8 jurjev neto evrov, imajo v sebi točno takšno "past". Vendelina jr.

mamaF, dobro poznaš naše šole ali kako? Je fino, če učenci/dijaki kaj tega že s sabo prinesejo, vsega se v šoli pa tudi ne da.

Ideali so eno, idealni ljudje pa drugo. Vsaj za moje pojme.

Ja, se strinjam, da bi bilo fino, če bi bili taki vsi učitelji. Ampak tudi vsi ljudje, s katerimi mladi prihajajo v stik.

rimljanka - zasebno mnenje

joj, težko vprašanje: pri nas v gimnaziji so skoraj vsi profesorji mislili, da je njihov predmet daleč najpomembnejši...pa seveda ni bil. Vesela sem, da smo imeli razredničarko, ki je bila tudi pedagoginja, in je mnogim znala pomagati. Zase sem vedela, da me naravoslovje niti malo ne zanima, skraspala sem skupaj tiste ocene iz fizike, matematike, kemije in bilologije, toliko da se ohranila odličen/pravdober uspeh. In se seveda vpisala na družbosloven faks, ki pa mi preživetja brez lastne iznajdljivosti definitivno ne bi zagotovil. To, kar delam, me osrečuje, čeprav sem za eno izmed smeri zgubila veselje že v prvem letniku, medtem ko sem v drugo "not padla", in vem, da z zgodovino nimam v življenju kaj početi-razen drobca splošne razgledanosti, ki si ga človek itak pridobi z vseživljenjskim učenjem, potovanji, spoznavanjem in razumevanjem vsega neobičajnega. Želela sem povedati, da te kdaj kakšna stvar, ki si jo res želiš, lahko razočara, a se moraš enostavno sam odločiti, kaj želiš od tega imeti...pač vzameš tisto, kar ti ponuja in to poskušaš izkoristiti v svoj prid. Pač moraš se znajti, tega pa skoraj zagotovo ne nauči noben faks. LP Sashika

Vprašaj samo sebe, kaj bi rada počela v življenju, in temu sledi. Načeloma velja, da so naravoslovno-tehnični študiji težji od družboslovnih, ampak v prvi vrsti je to odvisno od posameznika/ce.

 

Iz lastnih izkušenj bi pa dodal, da je manjša verjetnost, da "družbeno izstopaš" kot naravoslovec ali tehnik kot pa družboslovec. Ampak, spet odvisno od vsakega posebej, kakšne so želje po slavi in nastopanju.

 

Ko sem poslušal kolege in kolegice, je bilo mnenje kar enotno, da službo dobiš najlažje kot tehnik oz. inženir, v družboslovju pa je malček težje. Kakšen bo pa končni uspeh, je pa odvisno od vloženega truda in energije, saj se prej ko slej najde nekdo, ki primerno nagradi ta trud. Če ne v prvi službi, pa kasneje.

 

Mene osebno ni nihče nikamor silil, pustili so mi proste roke o izbiri, ker bom nenazadnje le sam 40 let nosil posledice te odločitve. Že zgodaj sem na srečo vedel, po kateri poklicni poti moram, in na tem še vedno vztrajam in tako kot razvojni kemijski inženir po besedah sodelavcev zelo uspešno vodim svoj posel, pa naj bo to delo v laboratoriju, v proizvodnji ali pa v kontaktu z različnimi službami in/ali ljudmi, ki sodelujejo v procesu.

 

Vedi pa, da boš ne glede na izbiro študija vredna veliko več na trgu delovne sile, če boš imela široko splošno razgledanost in čim več znanja z različnih področij. Samo ne naloži si preveč, ker znanje prinaša odgovornost, katere pa ni vedno lahko nositi na svojim plečih.

Zgolj v vednost: tujci največ povprašujejo po naravoslovcih in tehnikih, ki imajo dobro poznavanje širših družbenih problemov. Plače in ugodnosti so pri teh profilih bajne.

Drejček

Zelo zanimiva debata in rekla bi, srečni tisti, ki pri osemnajstih točno vedo, kaj bi.. Sama sem sicer vedela, a mi ni kaj dosti pomagalo, saj sem zaradi drugih dejavnikov vpisala ekonomijo. Saj mi je postala všeč ampak končno sedaj delam to, kar me res veseli.. Mislim, da sedaj kar malo "posiljujejo" z naravoslovjem.. Moj starejši je vpisal elektro, kjer se nikakor ni našel. in po prvem semestru je prišel domov in povedal, da pač ne gre.. Delat je šel k privatniku za urejanje okolja.. Sedaj je tretji letnik agronomije. Rekla bi, da se je našel.. Inz zadovoljnim mladostnikom je tudi manj težav Mlajši v 2. letniku gimnazije še vedno nima pojma. No, res je, da še ima čas.. vendar.. Tina

Svetujem ti da najprej premisliš, kaj bi najraje delala v življenju in tako bo odločitev za fakulteto lažja. Tako na družboslovnih, kot naravoslovnih fakultetah so predmeti, ki študentom (ne vsem) poberejo kar nekaj volje in "živcev". Če in ko boš naletela na tak predmet boš imela zaradi želje po tem, kar bi rada poslala po poklicu, voljo in motivacijo, ter vanj usmerila vse napore, da ga narediš.

Sama sem končala naravoslovni faks, pa ga, če bi se sedaj vpisovala na fakulteto, gotovo ne bi ponovno izbrala. Sem imela kar nekaj težav (2 predmeta). Predvsem pa sem si študij predstavljala čisto drugače. Mogoče bi bilo pametno pregledati predmetnike fakultet in se pozanimati o njihovi vsebini. 

Res slovijo naravoslovne fakultete za težje. Moje mnenje pa je, da je vsaka zase zahtevna in nikjer ne gre brez učenja in truda. 

Ena profesorica v OŠ, pa tudi ena na gimnaziji  nam je rekla: "Ne verjemite in ne zgledujte se po tistih študentih (dijakih), ki pravijo, da so se za izpit (test) učili le 3 ure. Ker ta čas vam morda ne bo zadoščal in boste potrebovali malce več." 

Sicer pa ti želim uspešen izbor.

marelica

Sporočilo je spremenil(a) marelica dne 01. apr 2008 15:39:58