
Včeraj me je snaha povabila, da si gremo skupaj z vnuki pogledati novo sinhronizirano risanko v Planet TUŠ Samove dogodivščine. Rada se spominjam časov ko sem z otrokoma in kasneje z vnuki gledala risanke na DVD ali TV, zato sem ponudbo z veseljem sprejela.

Glede na to, da sem rojena v pozni kameni dobi, da zelo redko zaidem v kinodvorane, me je 3D tehnika, v kateri je posnet film prijetno iznenadil.
Tako sem skupaj s kamero in želvakom Samom potovala pod morsko gladino, videla lepoto morskega življa, spoznavala kaj vse človeštvo slabega dela naravi in njenim prebivalcem (nafta, smeti in drugi odpadki). Spoznavala južna in severna morja, tihi in atlantski ocean, porečje reke Amazonke, Panamski prekop in še bi se našlo. Sicer zelo na hitro vendar zanimivo za male in velike otroke.

Lepo mi je bilo. Nerodno je bilo samo za nekatere malčke, ki so preveč resno vzeli morskega psa, ki je priplaval čisto do njih z odprtim gobcem. Ampak poleg sta bila ati in mami in vse se je hitro pomirilo.
