Hormonske tablete v menopavzi

22. jan 2009 18:21

Kot že rečeno: vse smo si različne. Jaz sem že pri 38. hodila h ginekologinji, če sem slučajno noseča, ker menstruacije ni in ni bilo. Tako se sedaj že par let ubadam s temi valovi: včasih so blažji včasih pa močnejši. Sedaj trenutno hodim v kratkih rokavih okoli po svetu. Sem si pa rekla, da tablet ne bom jemala. In jih tudi ne. Hormonske pa sploh ne. Leta nazaj sem jemala neke tablete na "hormonski bazi", tako da so se mi dodobra uprle. Ponoči se malo odkriva in malo pokrivam, služba je taka, da ogromno prehodim, poleti kolesarim, skratka se prebijam. Predvsem pa sploh ne razmišljam o meni, le sin mi včasih pravi, da sem bolj tečna in zoprna. Vseeno pa komaj čakam, da mine. lp anen

22. jan 2009 18:33

Hvala za koristne informacije in vzpodbude... Ampak o vročinskih navalih je bilo tu že nekaj napisenega. Mene pa predvsem zanima, ali se tudi katera druga v menopavzi spopada z izgubo energije, utrujenostjo... Še pred nekaj leti sem poleg službe izredno doštudirala, gospodinjila, šivala, žurala, se ukvarjala s stvarmi za mojo dušo... in to brez problema. Sedaj pa med tednom po službi komaj pospravim in potem imam volje samo še za branje ali kaj podobnega, skratka fizične energije pa je mnogo manj... Arim

22. jan 2009 19:40

Ja, hvala bogu, da sem našla tole temo. Draga Arim: poleg vseh grozot nočnega plavanja v lastni poti, sem postala neprepoznavno lena. Primer sesanja stanovanja: pred napadom mene sem sesala stanovanje vsak dan, sedaj pa se s sesalcem preganjam samo še enkrat tedensko. Posledično je veliko mačjih dlak, pes jih k sreči ne spušča. In tako je tudi vse ostalo v stanovanju. Nekoč je bilo baje moje stanovanje laboratorij, sedaj je čisto nekaj drugega. To sicer ni prava lenoba, enostavno mi po službi zmanjka energije še za gospodinjska dela. K sreči sem sama in ne odgovarjam nikomur, če se mi kje na polici sveti prah. Ko sem opazila mojo lenobo, sem bila najprej zelo zgrožena nad sabo, nato zaskrbljena kaj se z mano dogaja, kakšno leto pa že jemljem to v zakup in čakam, da bo minilo. Sem pa poleg tega izredno nervozna in panična. Grem pa vsak dan na sprehod. Meni ginekolog ne dovoli več jemati hormonskih tablet, bom pa po vaših nasvetih poizkusila Remifemin. Že en mesec pa jemljem xanax tablete, da se malo umirjam in se mi je v tem času tudi pritisk umiril. Se pa bojim, da se jih bom navadila. Pri meni traja mena že 4 leta, kako dolgo pa lahko to traja, po vaših izkušnjah? ursula-ce

22. jan 2009 19:54

Mi je odleglo, ker vidim, da v tej brezvoljnosti nisem sama... se pa s tem ubadam že kakšni dve leti. In tudi sama se sprašujem kdaj bo bolje... Arim

22. jan 2009 20:16

Moja menopavza ni tako huda,ali pa sem ze pozabila,da je bila v nekem trenutku dosti bolj neprijetna. Pri vsem se mi zdi najbolj pomembno,da si naberemo cim vec znanja o hormnoski terapiji in vseh drugih moznostih. Kot narocena je danes, sicer tukaj cez luzo, oddaja na Oprah.com o menpavzi.Priporocam,da si preberete na tej spletni strani vec informacij.Kako so hormoni narejeni in druge moznosti. Dr. Northrup je strokovnjakinja na tem podrocju in ima veliko znanja na to temo. Upam,da je njena knjiga o menopavzi prevedena v slovenscino. Poizdrav! daabul

23. jan 2009 9:14

drage dame, nisem si upala do sedaj glasno povedati, da tudi mene matrajo take težave. Sama si nisem znala razložit zakaj sem tako tečna, brezvoljna in brez vsake energije, svoje delo opraljam z muko. Sama sem že pred parimi leti predvidevala da sem v meni, pa so se mi vsi smejali, čež da sem še premlada. A imam vse znake kot jih opisujete ve, da se od nespečnosti in nočne ali pa dnevne vročine ne pogovarjam. Ker sem upala, da bom še lahko zanosila in prestala številne posege tudi operativne vendar brez uspehov, sem upala, da mena še li tu. Pa očitno je! Koliko časa traja , ker imam občetek, da dolgo tega ne bom zdržala, še manj pa moji najbljižnji. Aha ,da vam povem imam vsega 38 let! lena70

23. jan 2009 10:41

Ko so se pri meni začele težav, sem mislila da so živci, cel sistem se mi je porušil.Začele so se težave z prtiskom padala sem v depresijo, še holesterol se je pritaknil.So bili momenti ko sem mislila da bo po meni.Bila sem brez volje depresivna,letala od zdravnika do zdravnika.Takrat so bili prisotni tudi drugi problemi,mama v zadnji fazi onkološka bolnica, v službi težave,še nekaj smrti v bljižni oklici ljudi, ki ti ni bilo vseeno.Eno leto sem jemala antidepresive,sedaj je že dosti bolje,valunge imam še vedno,vendar imam voljo in veselje do življenje.Kot sem napisala treba je iskati v stvari ki te raveseljujejo, čeprav imam občutek da sem še kdaj pod pritiskom, ker ne uspem postiriti kar se namenim.Saj bo bolje.Pa dopovejte to našim moškim? adalbert

23. jan 2009 11:36

Tudi sama sem v teh kritičnih letih, včasih si pomagam s kuro menosoja - vsaj 6 mesecev, kaj drugega pa ne, malo več gibanja, malo več zelenjave, skratka bolj naravni prijemi. Imam zelo dobrega prijatelja, ki je tudi zdravnik, odsvetuje vse hormonske zadeve. Meni, da je povezava z rakom prevelika. Druga priajteljica, prav tako zdravnica, je uživala hormonske tablete 10 let in ima zdaj raka na dojki.... Tako, da dokler lahko zdržim z naravnimi prijemi.... bom vztrajala tako. Itak veliko hormonov že z mesom pojemo...

23. jan 2009 15:56

A brezvoljnost je mena? Jaz se pa sama nase jezim, kako sem lena, da se mi še posode ne da pomiti, kaj šele kaj drugega. Potem je pa mene ta mena krepko ušlatala. Bolj kot sem mislila. anen

23. jan 2009 21:31

Tudi pri meni je bilo tako. Bila sem večno utrujena, vse mi je šlo na živce v službi in doma, še sama sem si šla na jetra. Vzrok je bila mena in tudi ščitnica. Sedaj sem doma, ščitnico so mi odstranili, ker se mi je naredil gomolj. Vročinski valovi so pa še vedno tu. Že polna štiri leta in tudi mene zanima, koliko časa še. Podnevi še nekako gre, najhujše pa je ponoči, ko te prebudi in ne vem ali bi vstala in se stuširala ali bi kar ležala in čakala da mine. Ja, koliko časa šeeee? buča