Evo, še ena mama, katere sin je doživljal nasilje štiri leta od prvega, do četrtega, kjer pa mi je prekipelo in sem ga preprosto prepisala na drugo šolo. Žal od učiteljice in ravnateljice nisem, kljub vztrajnem pogovarjanju, dogovarjanju in vsemi travmami, ki jih predobro poznajo starši maltretiranih otrok, kaj šele otroci, doživela razen groženj in zanikanja nič dobrega. V začetku četrtega razreda so ga tako pretepli, da so mu pretrgali sluhovod, sošolki so zlomili roko, da ji je kost ven gledala, ampak zgroženi starši smo bili deležni le "strokovnega" mnenja, da so problematični naši otroci, modrice, poškodbe ipd, pa so le posledica otroške objestnosti. Hočem povedati, da so v mojem primeru učili nasilne otroke, da je nasilje v redu. Mojega otroka so poslali k specialni pedagoginji, ki po dveh! (2!) letih ukvarjanja z njim ni ugotovila nič, enako je bilo s tremi različnimi psihologi, kamor sva bila po navodilu šole poslana, nasilje pa se je od istih otrok do ostalih v razredu še kar ponavljalo.Prava kalvarija se je začela, ko sem v petek dobila klic, da moram otroka peljati k zdravniku. Na spodnji strani brade je imel hematom v velikosti slive,ust ni mogel zapreti, ravno tako ni mogel govoriti, ker je imel izpahnjeno čeljust. Sva šla v bolnico, kjer sem prosila, da so mi naredili zapisnik (ne rabim posebej omenjat, da je otrok sam čakal na šolskem hodniku?), v ponedeljek pa sem odkorakala naravnost v ravnateljičino pisarno, povedat, da otroka izpisujem, zakaj in, da bom tožila šolo za odgovornost, od nje pa zahtevam zapisnik. Takrat je izbruhnil pekel. Bilo je vsega: od nejevere, do tega, da je nemudoma sklicala učiteljico, specialno pedagoginjo in socialno delavko, zanikala, da bi se na njeni šoli dogajalo kaj takega kadarkoli, učiteljica je bila poniževalna, češ, da so ji otroci prišli povedat, da mojemu sinu teče kri, ampak, to pa menda razumem, da ni tekla v razred?!?! Nakar je protesno zapustila pisarno, češ, da se z mano ne more pogovarjat?!
Zapisnik sem morala tri dni izsiljevati, pa še potem mi je bil dan brez enega samega podpisa, datuma in žiga. Ko sem zahtevala še to, so se grožnje nadaljevale, ampak sem vztrajala. Otroka sem brez problemov prepisala n a drugo šolo, kjer sem takoj povedala, zakaj ga prepisujem. Zdaj je na "novi" šoli enako let, kot na prejšnji, ampak niti enkrat še ni bilo sledu česa takega, kot na prejšnji.
Draga mama, priporočam ti, iz lastne izkušnje, pojdi do ravnateljice, izpiši otroka in ga prepiši drugam, toži šolo za odgovornost (od zavarovalnice sem dobila takratnih 100.000,00SIT brez vprašanj!), napiši obvestilo šolskemu inšpektorju (to sem naredila tudi sama), na ministrstvo, predvsem pa vztrajaj, presliši vse kozlarije, ki ti jih bodo naredili in izrekli, pametna ženska si, in tvoj otrok je vreden boljšega kot strahu in udarcev. Držim s teboj, lep pozdrav, Karmen Zupančič Maribor.
Karmen42