Tašča - snaha

Sama sem se zelo mlada poročila, pri sedemnajstih. Od prvega dne sem napačna. Njegavi so vedno ščuvali moža proti meni, sedaj pa se dogaja, da tudi proti mojima hčerama. Prišlo je tako daleč, da od poletja sem s taščo sploh ne govorimo, ker zanjo smo enostavno vse tri zmešane in nenormalne. Možu moje tašče sploh ne omenjam, saj mu je mama pa naj je takšna ali drugačna. Starejša hči ima fanta s katerim živi že tri leta in pol, pa ni nobenih problemov. Sam reče, da se z mano lahko bolje pogovarja, kot s svojo mamo. Se držim pa tega, da mu ne sodim, niti kdo je, niti kaj je. Če je dober moji hčeri, potem je dober tudi meni in to zahtevam tudi od svojega moža. Vem pa, da če mi bo kaj smetalo na mojih bodočih zetih se bom raje umaknila, kot pa da bi bila kot moja tašča. Me pa zelo boli, ko vidim znanke, ki so s svojimi taščami prijateljice, saj sem si to vedno želela, tudi tašči predlagala, pa enostavno ne gre. lilijana.stefancic

ja, tak je to.Ene so nas doma navadili, da je treba biti tiho. In smo bile tiho. Pred taščamio, predolgo. Če bi človek sproti povedal kje ga čevelj žuli, bi se stvari verjetno lažje popravile, kot ko ti film pokne. Sedaj že dolgo nimam tašče oz. je postala ex tsšča. Imam pa mamo. In zna najedat. Oz. misli, da dela dobro. Pa pride in začne zakaj je ta kos pohišta obrnjen tako, če pa ona meni, da bi bilo boljše drugače. Ji potem v njeni hiši malo vrnemo s tem - zakaj pa imaš ti tako postavljeno in ne drugače. ali ko začne, zakaj otrokom dovolim to , zakaj jim kuham to namesto ono. Predolgo sem bila tiho in s strahom šla na obisk (le kaj bo vse narobe), sedaj pač povem, da je ona skrbela za svoje otroke, kot je mislila, da je najbolj prav, mi (njeni otroci)pa prav tako za svoje. Mogoče si se na krstju še kje na glas pohvalila s svojim pecivom, p je njo to zbodlo kot, da si hotela rečt, da je ona nesposobna.... Ne vem. Ali kot rečeš, da čakaš, da pridejo k tebi... naredi prvi korak, pa stopi ti do njih. Za začetek na kratko kavico, mogoče neseš malo sadja, ker je bil glih Miklavž. Pa boste videli, če se boste lahko začeli pogovarjati, ali bo stanje preveč naelektreno. klavdija

Z mojo bodočo taščo imam vsake toliko časa kak "kratek stik", ki pa ga občutiva samo midve. Sem naprimer zelo občutljiva na nenapovedane obiske, ni kaj, taka sem, so se že vsi navadili, razen nje seveda. Pa sem hitro rešila to zadevo. Dvakrat je takole čisto slučajno prišla iz 30 km oddaljenega kraja, pa sem sem si zadala svoj najlepši nasmeh in ju sprejela kot da sta častna gosta. Razen ... na mizi ni bilo ravno veliko, glede na to, da nisem vedela za ta obisk (naj povem, da bi se po njuno spodobilo narediti najmanj narezek, če ne vsaj pojedino). Pa so se končali tile obiski :) To je sicer samo en banalen primer, ki pa lepo pokaže, da sta vedno dve plati. Jaz to vidim kot vsiljevanje in nespoštovanje moje intime (ker je res vedno prišla ob najbolj neprimernem času), njej pa je to normalno, ker se tako obiskuje z vsemi prijatelji. Pa ni bilo hude krvi, jaz to stoično prenesem in ji lepo vljudno, vendar direktno povem, da mi to ni po godu. Tako smo rešili tudi zadevo s kvačkanimi prtički in home-made gobelini, ki bi jih mogla dobiti ob vselitvi. Mislim, da ni zamerila, še več, vsem, ki jo vprašajo, svetuje, da najbolj rabiva bone ali denar (če že morajo kar prinesti). Tako, malo sem se izpovedala, vendar bi res rada poudarila, da je treba včasih stvari gledati iz druge perspektive. To se vedno znova opomnim. V bodoče pa bom dodala še tole Vendelinino modrost, da naj ne spreminjam drugih, temveč sebe. Gigi_84 Sporočilo je spremenil(a) Gigi_84 dne 07.dec 2009 18:47

Gigi_84 je napisal/a:

V bodoče pa bom dodala še tole Vendelinino modrost, da naj ne spreminjam drugih, temveč sebe.

Ni tale "moja". Sem se ponotranjila to modrost po nekaj neuspešnih poskusih spreminjaja drugih. Vendelina jr.

Saj se spremenimo, brez skrbi. Z leti to pride samo po sebi. Al na bolje al na slabše, o takih podrobnostih pa zdajle tukaj ne bi ravno razpravljala .

lp

cervus

uf, tud jaz imam probleme, živimo s tašćo v istem gospodinjstvu, poročena že skoraj dvajset let, pa ne znam nič prav trihtat za njenega sineka, še čaj ni vsak dober. Dostikrat je samo slika, tona pa ni, pa mislim, da se nekaj kuha in bom enx krepko zarapotala. Pomagat mi pa noče, seveda, ko ji pa jaz trapa vse od začetka ka riti prinesem, zdaj je pa razvajena. Me tamlade imamo res rade čimmanj ali pa najbolje nič vtikovanja v vse družinske zadeve. Če rabimo pomoč, bomo prav čas povedale ali pa tudi ne, ker potlej mislijo, da brez njih ne bi bilo nič prav izpeljano, če pa bi rade komandirale in imele poštirkano po njihovo, hvala lepa za tako prijaznost, pojdi si prah pometat pred svojim pragom. lojzella

Mislim, da je najpomembneje potegniti kristalno čisto črto med tem, kaj je dovoljeno in kaj ni. Dosti enostavno je, če se obnašate ali si dovolite pri odraslih otrocih istih zadev, kot pri prijateljih. Torej, vljudno vprašanje, a lahko kaj pomagam, a smem pripravit mizo, a smem prinesti desert itd., je na mestu. Saj se lahko pogovarjaš o vsem, ampak deliti nasvet, ne ne ne! Razen, če prosijo zanj. Pri nas je na tiho dogovorjeno, da si lahko vsakdo vzame iz hladilnika ali shrambe karkoli že hočejo, ampak z omembo: Jaz sem lačen, žejen.... Ker, preveč pedenat, po pravici povedano, se mi ju ne ljubi, konec koncev sta pa le "doma". Sin in snaha, seve.

Čeprav imamo ključe od drug drugega, mi niti na misel ne pride, da bi si kar tako dovolila vstopiti v sinovo hišo. Pravzaprav, je bilo pravilo določeno z najine strani, ker pač nikoli ne veš, kdaj naju bi lahko našel v "compromising position".

Vanja

lojzella je napisal/a:

uf, tud jaz imam probleme, živimo s tašćo v istem gospodinjstvu, poročena že skoraj dvajset let, pa ne znam nič prav trihtat za njenega sineka, še čaj ni vsak dober. Dostikrat je samo slika, tona pa ni, pa mislim, da se nekaj kuha in bom enx krepko zarapotala. Pomagat mi pa noče, seveda, ko ji pa jaz trapa vse od začetka ka riti prinesem, zdaj je pa razvajena. Me tamlade imamo res rade čimmanj ali pa najbolje nič vtikovanja v vse družinske zadeve. Če rabimo pomoč, bomo prav čas povedale ali pa tudi ne, ker potlej mislijo, da brez njih ne bi bilo nič prav izpeljano, če pa bi rade komandirale in imele poštirkano po njihovo, hvala lepa za tako prijaznost, pojdi si prah pometat pred svojim pragom. lojzella

Hmmm takim situacijam se da izogniti oz. jih rešiti na meni najbolj pameten in tudi smiselno zrel način: odseliš se na svoje. Tudi izjava, da nekdo poimenuje samega sebe po 20 letih še vedno "tamlada" govori sama zase tudi o tem, v kakšno vlogo postavlja samega sebe. Živeti pri nekom in se ne osamosvojiti v odrasli dobi, na žalost kaže na določeno nezrelost. Del odraščanja je tudi "odcepitev" od staršev. Še bolj kot v fizičnem, v psihičnem smislu, seveda. Da pa odgovorim maryji: na žalost je pot v pekel večkrat tlakovana z dobrimi nameni. Kot so rekle že pred mano: predvsem sebe imej rada in ko boš to zmogla, boš lahko šele zares imela rada tudi druge. piet

En namig za mlajše ženske tule: Ko začnete z nekom zvezo, potem pri njegovih starših uporabljajte "gard" največjega darila - v smislu, evo mene, a nisem krasna, kako je vaš sin lahko srečen, da ima mene (okej, malo je forsirano, ampak na začetku pride prav). In za božjo voljo, ne pospravljajte krožnikov pri mami vašega partnerja, ko ste tam na obisku. Če ji kdo mora pomagati, je to njen sin. Če ne pomaga svoji mami, tudi vam ne bo (in v tem kontekstu bi jaz prižgala oranžni alarm). Medtem pa v kontaktu s svojimi starši dajte vedeti, da on je pa tisto pravo in da ga vi lahko kritizirate, onadva pa ne, oziroma, dajte vedeti, da čisto vseh malih škripov v zvezi pa tudi ne boste takoj tekle mamici povedat. In pri vaših starših ve pomagate pospravljati krožnike, ko ste na obisku. Got it? Na tak način boste imele možnost, da nikogaršnji starši ne bodo živeli vaše zveze. Potem in šele potem pa začnite fantazirati o tem, kako bodo zgledale tapete v spalnici....in komu bodo podobni otroci. Vendelina jr.

Vendelina jr. je napisal/a:

En namig za mlajše ženske tule: Ko začnete z nekom zvezo, potem pri njegovih starših uporabljajte "gard" največjega darila - v smislu, evo mene, a nisem krasna, kako je vaš sin lahko srečen, da ima mene (okej, malo je forsirano, ampak na začetku pride prav). In za božjo voljo, ne pospravljajte krožnikov pri mami vašega partnerja, ko ste tam na obisku. Če ji kdo mora pomagati, je to njen sin. Če ne pomaga svoji mami, tudi vam ne bo (in v tem kontekstu bi jaz prižgala oranžni alarm). Medtem pa v kontaktu s svojimi starši dajte vedeti, da on je pa tisto pravo in da ga vi lahko kritizirate, onadva pa ne, oziroma, dajte vedeti, da čisto vseh malih škripov v zvezi pa tudi ne boste takoj tekle mamici povedat. In pri vaših starših ve pomagate pospravljati krožnike, ko ste na obisku. Got it? Na tak način boste imele možnost, da nikogaršnji starši ne bodo živeli vaše zveze. Potem in šele potem pa začnite fantazirati o tem, kako bodo zgledale tapete v spalnici....in komu bodo podobni otroci. Vendelina jr.

Ha, tu se pa na moč strinjam terakota