Mineva črnogorski teden, v katerem so vsi srečni. Imajo počitnice, nobene ogodvornosti. Pjevušijo, odcveteli Danijel nič ne vidi, nič ne sliši, ničn ne reče. Še tega ne vidi, da ga imajo za norca.
Prišlo mi je na misel, da je pravzaprav čudno, da ima ta generacija zaksnelih adolescentov, Petrov Panov v tej naši deželici sploh lahko kakšen bend. Nobene odgovornosti za svoje preživetje, nobenega obutka za soljudi in nobenega smisla za timsko delo. Vsi so individualci. Dejstvo, da razen Salome in Fredija nisem poznala nobenega TV kmeta niti po imenu, najbrž ni kak kazalec za slavo, ker pač ne lovim rib v njihovi mlaki, vsekakor pa so ljudje, ki potrebujejo peneze za preživetje. Tedensko apanažo in končno nagrado, do katere se vsi obnašajo kot lisica v basni s kislim grozdjem. V resnici pa se cedijo sline, da je splozko. V bistvu je PO TV s svojim hvalvrednim izborom pomagal revežem v stiski. Res socilana poteza, zaradi aktere ne bo treba za kake pogorelčke,ali kake druge sirote organizirati dobrodelnega koncerta, na katerih bi nastopal uveli cvet slovenske pojavnosti, ki ga gledamo na ekranih.
V reviji sem prebrala, da so jedli iz umazanih krožnikov in pili iz umazanih kozarcev, kar je motilo Fredija. Moje poznanje o šmirjaklih je potrjeno. Saj vodo pa imajo, kajne ?
NAjbolj žalostna zgodba je zgodba o živalih. Kje so zdaj zasčitniki živali, ki norijo ob dejstvu, da je treba prašila zaklati, preden ga pojemo, ob suhem koritu, posrani kravi, palici v rokah goničev, pa nobene reakcije.
Bi pričakovala, da ljudje, ki s pesmimi dirnejo v srce, premorejo kaj več ljubezni kot do pijače in lagodnega življenja in, seveda do svoje pomembne osebe, do živali. Živali ne božajo, pravzaprav se jih dotikajo samo, ko je to nujno in ob odhodu. Nobenih dotikov do teh umazanih žvali, s katerimi imajo delo. Ko je prišel gospodar na kmetijo, je spontano pobožal živali. Poiskal stik.
PS Če še kdaj pomislim na DAnijela Popoviča v dobrem smislu besede, sem lahko papež.
F r i n a