Danes:
WIIIIIIIIII, legenda! Vse je šlo kot po maslu. Razen da sem dal preveč čilija v lovski golaž (moji starši ne smejo preveč pikantnih zadev) je bilo kosilo popolni uspeh. Mamika so pač manj golaža a zato več popečene grahove polente in solate. Celo po moje narejena solata jim je bila super, kar pomeni, da jim je bila dovolj slana (no ok, razen očetu. On pa je res tapravi ej!), kisla, dovolj čebule in česna. Namesto sira v slanici sem dodal kremasti česnov zeliščni sir (mehki kot puter).
Za piko na i (kot rada porečejo moja mamika) pa so bile bezkove palačinke z domačo skuto, 2 vrstama domače marmelade in rahlo popečene v pečici na funkciji ŽAR.
Ne bi mogel biti bolj vesel, saj sta mi starša zadovoljna in sita zapustita stanovanje.
Najlepše priznanje za mene pa je bil pogled na prazne krožnike, lonce in kozarce. Niti za kakšno miško ni ostalo.
Skratka, PERFEKTNO.
.
