Še moj prispevek: Leta 2004 sem bila ravno v času tekmovanja v Beogradu in takrat so bili vsi polni pričakovanja o tem, kako bo z Joksimovićem in Lane moje. Vsi - od šoferja taksija do voditelja TV dnevnika so govorili: Očekujemo pobedu! in to so povedali s takim ponosom, da sem kar zazijala (in si zraven mislila, pa dajte no, saj komad je dober, ampak malo objektivnosti vam pa ne bi škodilo...). Tisto leto se je Joksimović triumfalno sprehodil čez polfinale in v finalu ga je prehitela samo Ruslana. Jasno, Željko se je vrnil v BG tako triumfalno, kot se je verjetno Cezar vračal v Rim...
Leta 2006 sem pozimi na enem letališču čakala na let in gledala Janico Kostelić, ki je na sljemenskem slalomu v drugem teku kmalu po štartu izgubila rokavico in palico in je potem tolkla z golo roko po snegu in palicah in kljub temu imela najboljši čas vožnje (večina športnikov bi verjetno odnehala, če pa ne bi odnehali, pa vsaj čas ne bi bil ravno zmagovit). Tisti naključni potniki, s katerimi smo gledali prenos in ubijali čas, so nekje na sredini Janičine vožnje začeli spontano ploskati. Ker so zaznali, da gledajo vožnjo zmagovalke, še preden je merilec časa to pokazal.
Ta dva dogodka navajam, kadar poskušam razložiti, da ima človek v življenju (pa je čisto vseeno, šport, politika, estrada, navadno življenje slehernika) možnost, da se obnaša kot zmagovalec ali pa kot poraženec. Tretje možnosti ni. Tisto, o tem, da je važno sodelovati - newsflash, to ni res.
Kakšno zvezo ima tole s slovensko participacijo na Evrosongu? Alenka Gotar je material zmagovalke, ji je pa slovenska javnost dala prenizek cilj. Namreč, cilj je bil uvrstitev v finale in za Slovenijo je bila že uvrstitev v finale ekvivalent zmagi. Če bi postavili drugačne cilje, bi jih Alenka zanesljivo dosegla. Zelo različni energiji sta v "očekujemo pobedu" in v "radi bi se uvrstili v finale, kar bo, pa bo". Z energijo "radi bi se uvrstili v finale", se komu tudi uspe uvrstiti v finale, ampak naslednje leto je spet v polfinalu. Mimogrede, poglejte rezultate polfinalnega in finanlnega glasovanja na
www.eurovision.tv Alenka je bila v polfinalu 7. v finalu so jo pa prehitele Moldavija, pa Gruzija, pa Bolgarija.... In moje mnenje je, da se je to zgodilo, ker Alenke v finalu ni spremljala tista zmagovalna energija, ki bi jo ji morala dati javnost (od rtvslo in drugih medijev, od promocije, od tistega piarovskega sugeriranja, da "pričakujemo zmago"). Za razliko od Alenke, jo je Marija Šerifović imela in je zmagala - in to s komadom, ki celo malo spominja na Omarjev Stop...In je dobila 12 točk od Finske - ki je kulturno totalno drugačna od Srbije in Balkana in tam verjetno ni grozno veliko srbskih zdomcev, da bi z diaspornimi glasovi ves čas esemseali.....
Če grem iz Evrosonga na bolj splošno: v slovenski kulturi/karakterju je premalo tistega poguma za stopiti ven iz vrste in reči, jaz sem dober in mislim to tudi pokazati in nameravam zmagovati. Ker se večina boji negativne kritike okolice in se vse v neko "zlato sredino" skriva. Ljudje si ne upajo reči: tole znam in delam dobro; sem lep/a in pameten/pametna, še manj pa je v navadi, da bi se vsak dan koga drugega pohvalilo (npr, kdaj ste zadnjič rekli komu, da je dober, da je kaj lepega naredil ipd ipd). Kdor ne zna pohvaliti, ne prepozna kritike. Kdor ne zna pohvaliti, ima slabo samopodobo. Kdor ima slabo samopodobo, ni zmagovalec. Kdor ni zmagovalec, bo za to krivil vse ostalo, samo v sebe ne bo znal pogledati. Če te zadnje stavke apliciramo na kolektivno entiteto: koliko patetičnih izgovorov za ne posebej opazne rezultate Slovenije na marsikaterih področji smo že požrli? Da je to majhna, neopazna, neprepoznavna dežela in da (grem nazaj na Evrosong), ne moremo dobiti dobolj glasov, ker nas nihče ne prepozna, ampak, saj je itak vse ena kuhinja, v kateri bomo vedno potegnili "ta kratko"? Kozlarija sodelovati v kuhinji, če boš vedno potegnil ta kratko - razen, če ni celotna kolektivna entiteta (slovenska javnost) nagnjena k mazohizmu (in nadaljuje tam, kjer se še De Sadu ni več ljubilo)... Naj naštudirajo kuhinjo in ugotovijo, kako se v tej kuhinji zmaga! Ali pa reči, smo poskusili, videli da ni šans, bilo lepo, dokler je trajalo, ampak zdaj je konec.
Alenko Gotar je zdaj spoznala širša javnost. Videlo smo, da gre za izredno talentirano damo z močnimi interpretativnimi sposobnostmi in izjemnim smislom za oder. Upam, da jo bomo v prihodnosti videli tudi v drugačnih odrskih predstavitvah (meni se zdi izvrstna za post-dramsko gledališče, upam, da Ivici Buljanu tudi!) pa v duetih z različnimi moškimi vokali bi verjetno naredila kaj takega, da bi se gore tresle!
Vendelina jr.
Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 14. maj 2007 11:20:04