Kulinarika.net - blog: Bolgarija in Romunija 2017 (10.del)

Bolgarija in Romunija 2017 (10.del)

DIŠEČA DOLINA

blog: potovanja / Evropa, avtor: skupajnapoti 

Ponedeljek, 19. junij 2017 Avtokampa smo se razveselili. Lep, velik, zelen z velikim travnikom na sredini in mogočnimi drevesi, ki nudijo prijetno senco, kadar je pripeka. Pa še poceni je.

Ampak, danes ni pripeke. Klub temu postavimo mizico in stole na travo pred avtodomom, da bomo uživali. Si mislimo. Najprej postane hladno, a mi še vedno vztrajamo zunaj. Tudi večerjamo zunaj, že zaviti v termoflise, deke ali pa kar spalne vreče. Potrebno se je prav prisiliti za tuširanje, ki je prepotrebno. Kopalnica je WC školjka z malim umivalnikom v malem prostoru, s tušem obešenim preko umivalnika. Ob prvem poskusu odpade še pršilka tuša. Ampak, vsaj voda je topla. Ker nas zebe, si privoščimo vsak po dve skodelici vročega čaja. Oj, napaka! Celo noč smo hodili odtakat. Saj ni nič narobe s tem. Ampak, vsakokrat, ko kdo vstaja s postelje, se zibanje prenaša po celem avtodomu. In če v povprečju vsak opravi to potrebo dvakrat na noč, pa to pomnožimo s šest, je končni seštevek zbujanj dvanajst. Vsaj občutljivejši smo to zaznali vsakokrat. Torej spanje? Slabo.

Popotniško življenje je pač sestavljeno iz mozaika sončnih in manj sončnih dni, čistih in manj čistih ter novih in predpotopnih avtokampov. Potrebna je improvizacija na vseh področjih. Pri kuhanju, pranju, umivanju in oblačenju. Pa še pri čem.

Za dežjem vedno posije sonce. V to verjamemo vsi popotniki. Tudi zjutraj, čeprav se prebudimo v deževno jutro.

In res za oblaki že slutimo sonce.

Obiščemo eno od tračanskih grobnic. Na stropu je še mogoče videti freske (podoba deklice z rdečimi lasmi je jasna). Ta grobnica naj bi bila stara 25 stoletij. Vsaj 80 jih še ni odkritih. Bolj zaslutimo tračansko zgodovino in način življenja.

Ob grobnici so polja sivke. Ženski del družbe si zaželi uživati v vonju in nežni modrini valujočih grmičkov. Moški pa uživajo v »fotošutingu« modrosti svojih sivk med sivkami.

Rožna polja so že obrana. Vrtnice pobirajo namreč v drugi polovici maja in v prvi polovici junija. Tudi praznik vrtnic, ki ga praznujejo prvi vikend junija, smo že zamudili. Zato pa smo obiskali Modern rose muzeum. Mesto Kazanlak je bolgarsko središče pridelave vrtnic. Gojijo dve vrsti vrtnic, damascensko in belo vrtnico. Damascenska vrtnica vsebuje nekaj več rožnega olja. Obirajo jih ročno in sicer od zelo zgodnjega jutra, pa do 10. ure dopoldne, ko se v cvetu še zadržuje kapljica vode. Za en kg rožnega olja potrebujejo 3ooo do 5ooo kg rožnih cvetov.

V avtodomu sedaj prijetno diši. Le zakaj? Seveda je bilo treba malo zapravljati za parfumčke. Spodobi se J.

In že se zopet vozimo. Proti Plovdivu. Med potjo iščemo nasade vrtnic. Jih tudi vidimo, a le ostanke pobranega.

Plovdiv. Nekdanja prestolnica Bolgarije (Filip Makedonski, oče nam bolj poznanega Aleksandra Makedonskega). Je pa to drugo največje mesto v Bolgariji.  V hribovitem starem predelu se ponosno razkazujejo stare, razkošne, tipične meščanske vile. Sprehodimo se po pešcem prijaznem delu mesta s številnimi trgovinami. Pofirbcamo in malo tudi zapravimo. Popoldanski utrip tukaj je prijeten. Mesto je dobilo vzdevek mesto mladih. Menda je nominirano za evropsko mesto kulture za 2019. Povzpnemo se do antičnega gledališča na hribu, ki še živi. Repertoar letošnjega poletja je mamljiv, a ravno danes ni kakšne predstave. Od tu se nam nudi lep pogled na veliko mesto.

ponedeljek, 19. junij 2017

Avtokampa smo se razveselili. Lep, velik, zelen z velikim travnikom na sredini in mogočnimi drevesi, ki nudijo prijetno senco, kadar je pripeka. Pa še poceni je. Ampak, danes ni pripeke. Klub temu postavimo mizico in stole na travo pred avtodomom, da bomo uživali. Si mislimo. Najprej postane hladno, a mi še vedno vztrajamo zunaj. Tudi večerjamo zunaj, že zaviti v termoflise, deke ali pa kar spalne vreče. Potrebno se je prav prisiliti za tuširanje, ki je prepotrebno. Kopalnica je WC školjka z malim umivalnikom v malem prostoru, s tušem obešenim preko umivalnika. Ob prvem poskusu odpade še pršilka tuša. Ampak, vsaj voda je topla. Ker nas zebe, si privoščimo vsak po dve skodelici vročega čaja. Oj, napaka! Celo noč smo hodili odtakat. Saj ni nič narobe s tem. Ampak, vsakokrat, ko kdo vstaja s postelje, se zibanje prenaša po celem avtodomu. In če v povprečju vsak opravi to potrebo dvakrat na noč, pa to pomnožimo s šest, je končni seštevek zbujanj dvanajst. Vsaj občutljivejši smo to zaznali vsakokrat. Torej spanje? Slabo.

Popotniško življenje je pač sestavljeno iz mozaika sončnih in manj sončnih dni, čistih in manj čistih ter novih in predpotopnih avtokampov. Potrebna je improvizacija na vseh področjih. Pri kuhanju, pranju, umivanju in oblačenju. Pa še pri čem.

Za dežjem vedno posije sonce. V to verjamemo vsi popotniki. Tudi zjutraj, čeprav se prebudimo v deževno jutro.

In res za oblaki že slutimo sonce.

Obiščemo eno od tračanskih grobnic. Na stropu je še mogoče videti freske (podoba deklice z rdečimi lasmi je jasna). Ta grobnica naj bi bila stara 25 stoletij. Vsaj 80 jih še ni odkritih. Bolj zaslutimo tračansko zgodovino in način življenja.

Ob grobnici so polja sivke. Ženski del družbe si zaželi uživati v vonju in nežni modrini valujočih grmičkov. Moški pa uživajo v »fotošutingu« modrosti svojih sivk med sivkami.

Rožna polja so že obrana. Vrtnice pobirajo namreč v drugi polovici maja in v prvi polovici junija. Tudi praznik vrtnic, ki ga praznujejo prvi vikend junija, smo že zamudili. Zato pa smo obiskali Modern rose muzeum. Mesto Kazanlak je bolgarsko središče pridelave vrtnic. Gojijo dve vrsti vrtnic, damascensko in belo vrtnico. Damascenska vrtnica vsebuje nekaj več rožnega olja. Obirajo jih ročno in sicer od zelo zgodnjega jutra, pa do 10. ure dopoldne, ko se v cvetu še zadržuje kapljica vode. Za en kg rožnega olja potrebujejo 3ooo do 5ooo kg rožnih cvetov.

V avtodomu sedaj prijetno diši. Le zakaj? Seveda je bilo treba malo zapravljati za parfumčke. Spodobi se J.

In že se zopet vozimo. Proti Plovdivu. Med potjo iščemo nasade vrtnic. Jih tudi vidimo, a le ostanke pobranega.

Plovdiv. Nekdanja prestolnica Bolgarije (Filip Makedonski, oče nam bolj poznanega Aleksandra Makedonskega). Je pa to drugo največje mesto v Bolgariji.  V hribovitem starem predelu se ponosno razkazujejo stare, razkošne, tipične meščanske vile. Sprehodimo se po pešcem prijaznem delu mesta s številnimi trgovinami. Pofirbcamo in malo tudi zapravimo. Popoldanski utrip tukaj je prijeten. Mesto je dobilo vzdevek mesto mladih. Menda je nominirano za evropsko mesto kulture za 2019. Povzpnemo se do antičnega gledališča na hribu, ki še živi. Repertoar letošnjega poletja je mamljiv, a ravno danes ni kakšne predstave. Od tu se nam nudi lep pogled na veliko mesto.

Blogi istega avtorja

Mnenja o blogu

babka1951  

kuha že od: 22.8.2012

Št. objav: 6873

Objavljeno 20.6.2017 ob 16:06

Zelo vesel

Uživam skupaj z vami v vašem popotovanju . Upam, da ob vrnitvi domov opremiš blog še s slikcami Uživajte in SREČNO!!!

pravljicna  

kuha že od: 27.10.2015

Št. objav: 39

Objavljeno 21.6.2017 ob 9:21

No, tu se pa (kot uradna PR-ovka) moram oglasit, saj sem delno odgovorna, da ni fotografij (sej jih ni veliko, a vseeno).

Da ni tistih par fotografij, ki so jih poslali, sem kriva jaz oz. moje težave s tehniko. Se globoko opravičujem in iščem načine, da premagam nastale težave. ;-)

Da pa fotografij ni več, je pa najbrž v prvi vrsti pomanjkanje časa (bistvo potovanja pač ni v tem, da boš nalagal fotke na računalnik in jih objavljal, ampak v tem, da izkoristiš ves možni čas za spoznavanje tuje dežele in tamkajšnjih ljudi - si mislim, glede na svoje izkušnje).

Kot drugo pa je najbrž problem dostop do interneta - menda jih nekaj heca.

Upam pa, da vseeno uživate v potopisu (pustite domišljiji prosto pot ;-).

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Število ogledov strani: 1716

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtAnemiilat
Kaj danes za zajtrkŠpelais
malo za hecrajko0028
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti