Pecivo,torte...

Čao, joj, mene pa ne ustaviš, ko vidim kje kaj dobrega na mizi...me nič ne briga, kaj si mislijo ostali. Prav zaprav mi gredo bolj v nos ljudje, ki jih je treba ful prosit. Res no, ma če nekaj postaviš na mizi, ja valda da si to njim namenil, ne pa za okras, no! Eni so glede tega res grozni. Pol pa sam mal poflekajo po krožniku, kao, oni so probal, men je pa kar slabo, kam bom z vsem ko bodo šli. Al pa ti ob pogledu na polno mizo začnejo o hujšanju in kalorijah...bljak.....folk, kje vam kultura, si mislim! Takšnih poznam kar nekaj. Ok, če res ne smeš, zaradi zdravja, al pa si res na dieti, ok, ne silim. Samo če je pa taka dieta, da potem, ko nihče ne gleda, recimo doma, pa hladilnik sprazne? Sej k sreči takšnih ni dosti, pa vendar. In če se povrh vsega še ful trudiš za nekaj - ja, res me prizadane. Enostavno pač uživam, če gostje uživajo ob mojih dobrotah in na koncu ostane samo kaka drobtinica...čeprav moj kolega pravi, da to lahko pomeni tudi to, da je bilo premalu in raje vidi, če kaj ostane na mizi. No, smo si res različni, kajne? Lep pozdravček, S.

Tudi mene ni treba prav nič prosit, da kaj vzamem. Če česa ne poznam, toliko bolj. Pa tudi za recept vprašam, če mi je kaj všeč. Na živce mi gre pa moja svakinja, ki skoraj nikoli nič ne vzame, če ji ponudim, je kar tiho in samo odkimuje z glavo.Če pa že, pa jo vprašam, če ji je bilo všeč, pa reče:"Ne preveč." Da bi jo kar... No, še dobro, da ostali vse spraznijo in so prav zadovoljni! ela

Jaz pa vedno govorim, da mi ni treba nič nositi na mizo, ko pa postavijo na mizo (če sem v gosteh), pa moje oči VEDNO postanejo lačne in pojem vse, kar vidim.. potem pa imam občutek, da gostitelj misli, da že 14 dni nisem jedla  Ampak ker sem tako drobna, mi ni nerodno. Ljudje vsaj vidijo, da veliko pojem in da nisem sama kriva, da sem takšna kot sem.   Lep dan in veliko se smejte

Ela, tvoje pisanje je pa tako, kot bi pisala jaz, le s to razliko, da je moja svakinja vsakič, ko ji ob kakšnem praznovanju ponudim  hrano  ali sladico, na dieti. Potem se pa doma nažira, ker je morala nekaj ur "biti na dieti". Ne vem, od česa se potem tako redi, a od zraka?. Tudi jaz, kadar sem kje na obisku, poskusim vsako ponujeno stvar in poprosim za recept, če jedi ne poznam in mi je všeč. Se nikoli ne pustim prositi, da kaj vzamem z mize, ker vem, kako zoprno je meni, kadar komu kaj ponujam, pa s krožnika skoraj nič ne vzame. Se mi zdi, kot da bi bilo vse pripravljeno zanič. Pa sem prepričana, da ni, saj se verjetno vsaka kuharica za obiskovalce še bolj potrudi, kot bi se samo za domače.

 Se pa ob raznih takih priložnostih držim reka: KDOR JEZIKA ŠPARA JE KRUHA LAČEN!

kača

O jaz sem tudi taka.Če je le možno se postavim prva v vrsto in pokušam, le za koga bi čakala. Nekdo mora bit prvi in ni me sram Majda

Mene pa zanima, kako postrežete gostom, ko pridejo. Pri nas je navada, da se da narezek, piškote in seveda pijača. Na nekem forumu sem pa brala, ko se je ena "tamlada" zgražala, da ji je tašča prišla na obisk in ker ona ne streže na obiskih, (tašča je to očitno vedela), čez nekaj časa si je pa tašča iz torbe vzela sendvič in začela jesti. Takrat so bili odgovori v stilu "kako si pa dovoli", "kako je predrzna" ipd ... skratka tašča je bila po njihovem poosebljena nesramnost. Meni se pa vseeno zdi, da če nekdo pride od daleč, si zasluži vsaj malo salame in kos kruha. Atina

Ja tole je bila pa "huda" Če se nam kdo najavi na obisk, že vnaprej razmišljam, kaj jim bom postregla. To je poseben del pričakovanja, ko se veseliš srečanja z nekom.Tako kot priprave na božič recimo. Če nas pa kdo preseneti, pa saj je vedno kaj doma. Včasih pač improviziramo, vsaj kakšni piškoti so vedno pri roki. Kadar grem sama na obisk, si rečem da ne bom jedla pač zato ker bom pazila na težo. Na koncu me premami in seveda z veseljem jem. Ko pa razmišljam, da se gostitelj potrudi kaj ti bo postregel se mi zdi, da mora vsak vsaj poskusiti jedi. LENČA