Da bomo še malo koristni , sem se potrudila in sem izbrskala nekaj o »tej milosti sodišča«
Zakon o splošnem upravnem postopku -183. člen
(1) Priča sme odreči pričanje:
1. na posamezna vprašanja, če bi z odgovorom na vprašanje spravila v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, svojega zakonca, osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, ali sorodnika po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca;
Zakon o pravdnem postopku 233. člen
Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge, zlasti še, če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena; svojega zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kot jo določa zakon, ki ureja zakonsko zvezo, ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca.
Predsednik senata opozori pričo, da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje.
Zakon o kazenskem postopku 236. člen
(1) Dolžnosti pričevanja so oproščeni:
1. obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti;
2. obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena;
3. obdolženčev posvojenec in posvojitelj;
4. verski spovednik o tistem, o čemer se mu je spovedal obdolženec ali druga oseba;
5. odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica, razen v primerih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona ali če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolžnosti čuvanja tajnosti oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom.
-----
Za prekrške se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, če ne določa Zakon o prekrških drugače ( sem pogledala, pa ne določa drugače).
Je res vprašanje, kaj je sramota, občutna premoženjska škoda ali kaznivo dejanje. Povzročitev prometne nesreče je lahko v trenutku kaznivo dejanje.
O obveznosti lastnika vozila, da poda podatke, če je DOKAZANO , da on ni vozil, si strokovnjaki niso enotni. Eni so prepričani, da mora skrbeti lastnik za avto kot nevarno stvar. Dejansko pa je zaenkrat mogoče, da glasi prometno dovoljenje na eno samo osebo ( čeprav je solastnina), uporablja jo pa lahko več ljudi, tudi solastnikov. Tudi ne obstaja predpis, da je potrebno voditi evidenco uporabe vozila ( razen za pravne osebe) in torej sodišče ne more od nikogar zahtevati nečesa, kar ni z zakonom zapovedano. Si predstavljata moža, ki mora za avto, ki glasi na ženo, vsakič napisati poročilo ...
Mamamia, tvoj drugi odstavek je tisto, na kar namigujem ves čas. Resnica in imena. Samo še to, da prekrškovni organ ustavi postopek zoper storilca, ki živi v tujini za nedoločen čas.

frina