Išias

26. jun 2012 14:35

Ja, Zeta ti verjamem. Imam pa tudi sama izkušnjo iz bolnišnice, ko nam je neki starejši zdravnik svetoval čim manj tablet proti bolečinam. Masaža ima tudi pomen, jaz jo večkrat uporabljam. Ko namažeš boleče mesto z mastjo in masiraš, pride do prekrvavitve in bolečina vsaj malo popusti. Ne rečem, da  vsaka, ampak meni tudi pomaga. Ljudje smo različni, enim pomaga to, drugim ono.

26. jun 2012 16:55

Se strinjam, da je vsaka stvar, ki nadomesti analgetik dobrodošla in jo je vredno upoštevati. Se jih tudi sama poslužujem kjer se obnesejo. Kadar pa vidim, da je antirevmatik edini pravi izhod, pa nimam nikakršnih predsodkov. Vzamem kolikor je dovoljeno dnevno in dokler trajajo težave. Samo, da jih imamo.

26. jun 2012 18:40

Verjamem, da je hudo, ampak če lahko malo zasmetim, bi pa pripomnila, da je bolečina ena hudo individualna zadeva.

Slava Bogu se že več kot leto dni več ne valjam po bolnicah, ampak nekaj let prej sem se pa in kar me je zelo osupnilo, je bilo  prav ta subjektivna ocena bolečine.

Povprečno smo bile v sobi tri ali štiri v glavnem starejše koklje, razen mene so skoraj vse rodile enega ali več mladičev.

Bolečine so bile pa očitno neznosne in neprimerljive, sestre so za statistiko popisovale naše trpljenje od 0 do 10 (meni se zdi, da ti tam nekje pri šest že kožo odirajo) in so osemke in devetke padale tik-tak

Pa sem potem vprašala vsako rodilko koliko hujše bolečine trpi trenutno in kako bi jih čisto numerično lahko primerjala s porodnimi.

Žal sem brez podatkov, ker mi je čisto vsaka dala vedeti, da sem kot neizkušena in nepreskušena v porodni agoniji popolnoma nesposobna v celoti zapopasti to ali drugo agonijo.

Kako hude so torej te vaše išijastične bolečine? Z zamero ali brez, mene je tudi že kaj bolelo, a se bomo zdaj prepucavale pa nakladale kako so analgetiki škodljivi? Pa prav veselilo me bo, glede na to, da ste vse vsaj že enkrat rodile - je torej ta bolečina hujša ali ne od porodnih? Kolikor se pritožujete očitno je, celo mnogo hujša od rakastih nevšečnosti - čestitke za vašo vztrajnost in korajžo, malo jih poznam, ki so se v takih okoliščinah pripravljeni odreči bolečinskim blažilom.

Pa da slišmo še tu - koliko vas zares boli? Od 1 do 10?

26. jun 2012 19:08

 Ko so bile moje bolečine res hude, (bi jih po moje lahko ocenila z 9) nisem mogla sedeti niti toliko časa, da sem pojedla kosilo. Vstajala sem ob petih zjutraj, ko je popustil antirevmatik  in se sprehajala po hiši. Takrat nisem prenesla niti dotika hrbta kaj šele, da bi me kdo masiral. Moj zdravnik mi je takrat predlagal, da je najbolje to najhujšo fazo  prležati v najbolj udobnem in najmanj bolečem položaju seveda ob podpori tablet, ko se stanje malo umiri pa fizioterapija in masaže. Meni se ta sistem še vedno najbolj obnese. 

Če pa te bolečine primerjam s porodnimi ( po treh porodih)  meni so hujše, predvsem zato, ker trajajo bistveno dlje časa in še kakšnega posebnega "darila" ne dobiš. Pri porodni bolečini veš, vsaj ponavadi je tako, da ne bo trjala več kot 24 ur, in približno veš, kolikokrat se bo ponovila. Za išjas pa, no ja nikoli ne veš kdaj pride in koliko časa ostane.

26. jun 2012 19:19

Ja, saj to je največje sranje z resnimi bolečinami - ne veš kdaj, če sploh bodo odnehale.

No, hvala Patka za odgovor, to me je pravzaprav zanimalo, vem da so te bolečine zelo hude, saj tudi zato mi je smešno modrovanje o uporabi ali neuporabi analgetikov.

No, pa da nas bi čim manj in zelo redko kaj bolelo.

26. jun 2012 20:17

Nola, napisala sem, da nam je sam ortoped svetoval, naj malo potrpimo. Po operaciji so seveda bolečine hude in smo jih kar zobale, ker sicer ni bilo za prestajati. Potem pa je en mlada ženska prosila ( ležela po nesreči z motorjem) za še več naklofena, da jo boli, boli. In nam je vsem v sobi svetoval, kar sem napisala. Je pa res, da imamo različne bolečinske prage in kar jaz mogoče še lahko prenesem, en drugi že težko.

Moja oba poroda sta bolela, ampak je pri vsakem trajalo samo nekaj ur. Že naslednji dan sem pozabila na tisto hudo, ker kot pravi Patka, za trud sem dobila posebno darilo.

Seveda ne mislim nikogar podučevati, kako in kaj. Pri glavobolih, ki sem jih imela skoraj vse življenje do pred deset let nazaj, sem se basala s plivadoni, ker mi sicer ni bilo za živeti. Ampak gospod želodec je pa plačal svoj davek.

26. jun 2012 22:09

Moja mama in jaz imava različen odnos do teperature vode, ki teče iz pipe. Ko ona mirno pere, jaz poskakujem od bolečine, zato smo  hišno ogrevanje znižali na toliko stopinj, da me ne peče.

Pred časom sem pri prijateljici poskušala nek aprat za akupresuro, kjer pritiskaš na neko mesto in si povečuješ jakost do vzdržnosti. Tista reč ima stopnje, pri tretji sem jaz skakala v zrak, ona pa je pri 6 stropnji nekoliko trznila.

Menim, da ima nizek bolečinski prag in zato nisem kriva, ker se na da dvigniti. Bolečinski prag izkazuje tudi odzin na toploto vode.

Glede primerjave bolečine, se mi zdi tako, kot da bi se pogovarjali o stopnji zaljubljenosti. Ni mogoče izmeriti, kdo je manj in kdo bolj močno zaljubljen, le v sebi lahko odmeriš odtenke.

Zato mi pripombe tipa: Imam hude glavobole, da se mi meša, pa nikoli ni vzamem nobene tablete ( jaki frajer, ane?), zdijo žaljivi. Ko me zelo boli, bi pojedla živo žabo, če bi pomagalo, samo da preneha. Če pa imam na razpolago nalgetik, potem mi ni potrebno trpeti nobenih bolečin.

Nimam izkušenj ob porodu, vendar se spomnim neke tabele intenzivnosti bolečin, ki so šle takole: ledvična kolika, bolečine ob herpes zostu ( pasavec), porodne bolečine, zobobol. Več se ne spomnim.

Dokler čakam na vnetje ledvic, po katerem mi bodo naredili poseg v ledvico, ne vem, kaj je ledvična kolika, ker tega nisem nikoli izkusila.

Bolečine ob herpes zostru so grozljive, kar sem izkusila, zato ne predpisujejo zaman tudi morfija, ki ga jaz nisem dobila, od zdravil, ki niso prijela, pa sem imela odvajalni sindrom.

Poznam bolečine ob zobobolu, za katere trdim, da so različne stopnje, od motnje do hude bolečine, zaradi  katere sem neke noči pripravila rekvizite za avtoekstrakcijo - in zaspala s kleščami v alkoholu, izpraznjenim kozarcem viskija in enem plivadonu. Bolelo je, da za povedati ni moč.

Najhujša je bolečina, ki je tvoja, tista, ki je sedaj, zato bivše pozabiš. Tujo je težko oceniti. Tako kot pri ljubezni, ane?

Če te boli, naredi vse, da te preneha boleti, ker nisi na svetu zato, da bi molče prenašal bolečino. V Hipokratovi prisegi je govora o dolžnosti, da se lajša bolečine, in ne vem, zakaj ne bi tega počeli.Torej nas o potrpljenju ne bi smeli podučevati zdravniki. res pa je,  da je bolečina simptom, ki ga lahko nadomseti marsikaj. Zato je lahko moj bivši dohtar predrzno navedel, da me ne boli glava, da si domišljam, da me boli, ker telo hoče drogo, ko sem prosila, da mi da neko zdravilo proti bolečinam, ki bo učinkovalo in si ga ne bom predpisala sama. Ker so bolečine po zvinu vratnih vretenc neznosne, vendar zdravnik tega ni znal razumeti.

Naj vas ne bo sram priznati bolečin in ne imejte zadrege, da bi poiskali pomoč na vse možne načine.

29. dec 2013 11:35

nič kaj razveseljiva, bo9m rekla kar ubitačna je kombinacija ukleščenega išijasa in sunkovitih  napadov suhega kašlja. človeku se začno motat čudne misli po glavi. 

lp

29. dec 2013 18:45

Jaz sem v svoji šestmesečni muki s hrtbom fasala tudi precej hudo vnetje išisasa (bom tu preskočila, kako je prišlo do te poškodbe, ker zadevo še vedno odškodninsko urejam preko orodij pravne države...) in je to takole:

Prve tri tedne je bolelo non-stop. Jemala sem vse dovoljene analgetike in ko sem prebila dnevno dozo tramala, je postalo pa res kriza.  Non-stop pomeni, da nobena pozicija ni bila okej, da nisem mogla sedeti, da nisem mogla ležati, da me je lega na boku otrujala, na hrbtu se pa ni dalo. Spala sem makismalno 45 minut v bloku, potem pa naslednji dve uri poskušala zaspati in tako naprej.

V tretjem tednu je počasi začela prijemati akupunktura (bila opozorjena, da bo potrebno nekaj časa, da se zadeva prime).

Potem sem naslednje štiri tedne prišla iz hudičevo napornih bolečin do znosnih. Stranski učinek čiščenja organizma vse analgetikov, narkotikov in vnetja je bilo povečano potenje in sem pila napitke za šortnike, da sem nadomestila izgubljene minerale.

Naslednje tri tedne sem zmogla večje napore v smislu, da sem v eni uri lahko prehodila dva kilometria (ja, vmes e precej počiva, ker me je čisto vse bolelo).

Če ne bi pred tem imela že tri mesece težav s hernijo diska, bi mislial,da je išias najhujša bolečina, pa  preverjeno vem, da so še hujše.

30. dec 2013 20:32

Tudi jaz sem imel težave z vkleščenim živcem ( po operaciji hernije se mi je še enkrat pretgal disk in mi drgne kost na kost) potem pa sem kupil dekompresijski pas (ponaredek Ho Physia in stne 60 eur ) ki mi je že prvi dan pomagal,kmalu so minile  bolečine in lahko delam marsikaj, kar prej nisem mogel. Uporabljam ga pri delu in včasih pri hoji.  Vsak dan delam tudi vaje za krepitev  notranjih trbušnih mišic. Prenehal sem tudi jemati Naklofen, saj sem imel probleme z želodcem.

Lp