Išias

30. dec 2013 21:03

Jaz po slabih dveh letih premagovanja težav s hrbtom pravim samo tole: Hudičevo je bolelo, ampak zraven je bilo neverjetno lepih izkušenj.  Če ne bi tako hudičevo bolelo, bi morebiti ,tako kot mnogi, leta stiskala zobe in se filala z analgetiki in potem bi se me podajali specialisti in bi potem prišla do čakalne vrste za operacijo.  Ampak moji bolečinski simptomin so se začeli že pri zelo zgodnji fazi poškodb in so me prisilili v takojšnje resno zdravljenje. Bila sem obrkožena z ljudmi, ki me imajo radi in so bili dnevi, ko ravno nisem čutils noge, ampak veliko ljubezni pa vedno. Pa so bili dnevi, ko nisem našla nobene znosne lege in sem tiste dni delala meditacijo. Glava je lepo sestavila pomembne teme in sem se osredotočila samo na to in sem tako mentalno ignorirala bolečino in sem bila fizično polomljena ampak občutak sreče to ni zmotilo.

Sem se tako naučila, da so težave samo malo zamaskirane priložnosti in bolezen je izvrstna priložnost, da človek najde samega sebe.

2. jan 2014 20:14

Še moje skromno mnenje in izkušnje: zaradi fizičnih lastnosti, o katerih ne bi razpredala, ker v resnici niso prav prijetne oz. pozitivne, bi lahko stopnjo bolečine pri porodu ocenila z 2-3 ( oba otroka sem zaradi izredno hitrega in nebolečega odpiranja rodila v pol ure, cel porod je pa trajal obakrat približno 2 uri - od prvih popadkov do rojstva).

Išias je bil pa čisto nekaj drugega. Začelo se je na morju. Po celotedenskem ležanju na mrzlih tleh v šotoru, ko je deževalo praktično vsak dan, vendar iz čiste trme nisem hotela zaključiti dopusta, sem se vrnila tako neznosno utrujena in razbolena (podnevi je bilo bolje, zato sem šla celo v vodo, ponoči pa.... ni da bi govoril, ko sem grizla blazino, da ne bi na glas stokala), da sem mislila, da me bo konec. Živela sem od analgetikov, cele noči prehodila, preklečala in (bolj redko) presedela pred televizorjem ter obvladala nočni program večine tv postaj... ker gre za vnetje živca, so bolečine očitno hujše ponoči (podobno kot pri zobu - najhuje je ponoči, zjutraj včasih kar ne bi šli k zobozdravniku...). Po približno treh mesecih se je zadeva unesla, pustila pa posledice - občutek, da imam levo nogo krajšo od desne, saj na hrbtni legi leve noge ne morem do konca iztegniti, hoja po celem podplatu (zelo slišna razlika), ker se mi zdi, kot da noga "ni čisto moja" in ji ne zaupam popolnoma, v bistvu šepam... vsi zdravniki, ki sem jih obiskala, pa so rekli, da naj bom vesela, da je tako, ker bi lahko bilo tudi slabše. Vsaj boli me ne. Sem se sprijaznila, da bom živela z nogo, kakršna je, saj jo tepe še boleče koleno in kolk, z zmerno in pazljivo telovadbo pa preživim.

10. sep 2015 15:19

Prebolela se ishias pred 5 leti.Bolečine nepopisne.En teden sem hodila vsak dan po dve injekciji, vendar je bili že tako razboleto, da ni pomagalo skoraj nič.Predolgo sem čakala. Navadno slikanje je pokazalo, da sta 3.in 4. vretence blizu skupaj. To je trajalo ene 3 tedne. Spanja nič, tablete niso pomagale.Vstajala sem ob 4.zjutraj in šla sedet pod hišo, ker je bilo to poleti.Najlažje mi je bilo viseti čez mizo