Prispevek k gospodinjstvu

no,Maestroje še doma pri starših(pri 24 letih), situacija je pa taka: imam že par let redno službo. Kupu sm si nov avto,za katerega odplačujem kredit, sam skrbim za registracijo, bencin vzdrževanje avta, telefon.... Doma pa prispevam 15.000sit, grem pa še vedno po kaj v trgovino, mesnico, če zmanka plina itd pa sam kupim .Zavedam se ,da to ni v bistvu nič,ampak moja plača ni velika, gledam kam dam denar in probam nekaj prišparat. Saj bi šev drugam živet in bi razbremeniv starše, ampak najemnine so gromozanske, želja o lastnem stanovanju ... sanje. Sami veste kako so draga stanovanja,doma pa tudi nimajo toliko da bi lahk prispeval. Res pa je da doma precej pomagam, kuham kosila ko je mati v službi oz, ji pomagam tudi ko je doma, pomagam na vrtu kar mi je v veselje, ko grejo na morje skrbim za celo hišo.Imamo pa doma dobre odnose in vejo da nimam rožnate situacije, ampak upam da bom čimprej zaživel na svojem. maestro1

Pri možu so prispevali 30.000 SIT na člana. marelica

No še kako je pri nas. Ker sem še študentka (21 let) ne prispevam nič, ker tudi nimam iz kje. Nimam štipendije, za študentsko delo pa mi nekako zmanjka časa. Pa ne me zdaj kritizirat, ampak sem se odločila resno študirat in dokončat dodiplomsko raven v najkrajšem možnem času in večino časa pač posvetim faxu. Ampak bistvo: pri meni živi moj fant (tudi študent) in večino hrane in ostalih stvari kupijo moji starši. Ker smo se tako zmenili. Sva pa tudi pridna (če to kaj šteje). Jaz veliko kuham, pečem kruh, da ga ni treba kupovat, fant pa pomaga mojemu očetu. Menim, da je odvisno od dogovora ter navsezadnje tudi od ekonomskega stanja v družini. Povem po pravici, nikoli mi ni nič manjkalo ampak se dobro zavedam, da to tudi zaradi tega, ker moja starša veliko delata. Imamo namreč lastno podjetje, kjer se služba konča šele zvečer. Se pa nekako strinjam z vami vsemi, po eni strani je pravično, da tisti, ki že delajo pač nekaj prispevajo v gospodinjski proračun. Je pa tudi prav, da ta znesek ni prevelik, saj si vsak želi malce varčevati ter iti nekoč na svoje. Jaz vem, da ko se bom zaposlila bom definitivno prispevala nekaj denarja. Saj celo življenje ne mislim biti na plečih starših. Kako bi pa zgledalo, da bi moral oče pri 57ih garati, da bi njegova hčerka lahko jedla, sama pa bi imela visoko plačo. Ne, ne. Nek kompromis mora biti. Tako, da Miia 20.000 se mi ne zdi preveč. Je čisto primerno. Lp, Polona Sporočilo je spremenil(a) lonygirl dne 19. apr 2006 20:35:44

Miia, mislim, da 20.000 SIT, za nekoga, ki ima dohodek, ne bi smel biti problem. Bolj kot karkoli, ima to vzgojni učinek. Mladi začnejo bolj ceniti delo in se soočijo s stroški in spoznajo, da res ni vse samo po sebi umevno. Sama sem tudi mlada, tudi jaz sem prispevala, tudi takrat, ko sem bila dijakinja in študentka. Doma smo določili katere položnice sem plačevala jaz in za to sem morala poskrbeti, če ne drugače, s študentskim delom. Mislim, da to ni bilo nič slabega, kvečjemu je to dobro vplivalo name. Pa lep pozdrav, Esis

lidka ,če ne zameriš zdiš se mi razvajena deklica ,ki ji nikoli ni bilo potrebno za nobeno stvar malce potrpeti.Sicer pa meni poved da imata DENARJA DOVOLJ pove vse o tebi.Pa ne misli ,da ti zavidam le zdi se mi da ljudje ki imajo denarja resnično dovolj tega sigurno ne razlagajo na forumih kot ja naša kulči .Pa lep pozdrav in brez zamere.,lp ursa40

Leta,leta nazaj sva živela z možem pri starših. Vsi pri hiši smo bili zaposleni, finančno sva sodelovala pri 50 % vseh računov. Težko bi rekla, koliko bi to naneslo sedaj, več kot 20.000 pa sigurno Za bodočo prihodnost v naši družini sem premišljevala, da bi ob zaposlitvi otroka prav tako pričakovala (želela) denarno udeležbo. V mislih imam dva razloga: 1. če družina težko shaja, je to z otrokove strani pošteno dejanje in s strani staršev upravičena zahteva 2. če pa so starši finančno močni (po njihovi presoji pač), bi denar, otrokovo udeležbo pri stroških, dala na banko (vezava!) in bi mu oplemenitenega, ob popolni samoosvojitvi, podarila. Kaj bo prinesel čas, bomo pa videli. Ve se pa, katera verzija mi je bolj všeč. LP Lipa

Če preračunam stroške življenja v dvoje v najemniškem stanovanju v Lj, se mi zdi 20.000 res malo! Moj izračun kaže bolj na 100.000 SIT na osebo, brez posedanja po barih in posebnih drugih razvad. Bi bila zelo srečna, če bi mi kdo za 20.000 SIT mesečno serviral kosila, pral in likal perilo ter oddajal sobo. Sanjski svet! kuharica Mici

No...Mamamia...pa sva spet skupaj... Popolnoma enako je bilo pri meni.....na koncu pa sta mi ob totalni osamosvojitvi kupila, kar sva pač potrebovala... razlaga je bila: hotela sva da uvidiš, da življenje ni samo zabava, da so tudi obveznosti, da denar ne pade skozi okno in da ne leži na cesti, da ga znaš ceniti in pametno uporabiti....seveda je včasih stroškov več kot jih želiš in takrat ti pride prav privarčevani denar.... Dejanski ves denar ki sem ga dajal mesečno sta polagala na knjigo in mi ga po vseh letih izročila in rekla to je tvoj privarčevani denar, kupi kar potrebujeta oz, kaj še nimata....verjemite, prišel je še kako prav, bil sem vesel in presenečen hkrati, saj se mi je to zdela lepa in gesta.