O, lepo da še mislite na našo muco! Strašno radi jo imamo in revica se počasi privaja tolikšni pozornosti!

Z dotikanjem je nič ne silimo, crkljamo jo samo toliko, kolikor sama dovoli. Včeraj me je skoraj kap, ko je "dovolila" Bobiju ostati v spalnici. Pa smo drnjohali: Bobi pri moji glavi, Bejbi - smo ji dali kar to ime

- pa pri mojih nogah



Vsakič, ko grem mimo - še vedno namreč noče iz spalnice, največ do praga gre - jo ogovarjam in pobožam, pa hrano ji tudi najprej dam iz roke, šele potem skodelico... In počasi se je navadila, da ji nočem hudega in da ne bo tepena - tako se je do nedavnega vedla - če bo pojedla to "čudo prečudno", ki je v skodelici



Mislim, da so ji briketi še največja uganka. Jih pa pospravi. Ponoči, skrivaj

Sinoči je bil hec, ko mi je dovolila, da sem jo čohala po prsih, skoraj po trebuščku, pa je zadremala. Ko ji je kapnilo, kaj se godi, me je pa hop ugriznila. Pravzaprav samo prijela, stisnila ni pa čisto nič. In ker roke nisem umaknila, ji je postalo nerodno!


Tisti, ki imate muce, že veste, kako smešen je muc, ko mu je nerodno...
Kaka in lula v pesek, žogice se še vedno boji, z vrvico se pa že malo poigra, ampak zelo sramežljivo. In pred dvema dnevoma se je začela umivat. Prej tega ni počela, zdaj pa ves čas. In tako lepo se sveti! Ko se bo malce poredila, jo bom spet pofotkala. Upam, da že skupaj s Bobijem


Veseli smo, da jo imamo in je ne damo za nič na svetu!
Pozdravček vsem, tudi vašim mucam in sploh vsem hišnim ljubljenčkom!
Vrana