Jaz solate za druge mešam z rokami, razen seveda paradižnika. Sama jem solate brez vsega, razen regrata, ki je narezan na zelo majhne koščke in ga mama zmečka s krompirjem.
V lokalih NIKOLI ne jem pripravljene solate. In sicer zakaj?
Pred leti sem v velike, obratu nekega podjetja, ki je pripravljal cca 6000 preplačanih malic čakala v vrsti na liniji za denar. Poleg je bila tudi poslovna restavracija, kjer res nisem bila nikoli. Za našimi pulti je mladi kuhar, oblečen v pepita hlače, še zdaj jih vidim, mešal v prosojni svetlomodri in PLASTIČNI posodi zeleno listnato solato. Mi tukaj pravimo tej posodi "vajndlek" in še nisem ugotovila , kako se ji pravilno reče. Točno vem, da se tista plastika težko umije.

Kuhar v poznih dvajsetih je bil obilno obdarjen z lasmi, ki jih je imel pod čepico, kar je res, je res, na obrazu je imel močno strnišče, to mi nikoli ni bilo všeč. In zdaj pride glavno- s strani so se razlivali žarki jutranjega sonca, ki so se na oljnih kapljicah , ki so se držale njegovih MOČNO poraščenih lakti.

Zdaj razumete uvod. Neki drug kuhar mi je povedal, da bi si moral obriti roke, bil pa je kosmat ko medved in neobrit.No, luškan tudi. Ampak njegovo solato bi jedla samo, če bi komu s tem rešila življenje.
Drugače pa me mešanje z roko ne moti, razen v velikih restavracijah.
frina