član od 20053472 sporočil
Mamamia,ko sem danes naredila Dunajske valove in sem obisku to povedala, sem vedela, da preden bodo doma dokončali "pridelek", nihče ne bo vedel, kako se imenuje ( tako kot običajno pri drugih pevivih!), ampak bodo rekli:"Frinino pecivo pa je bilo dobro!".
Sama že leta vpisujem v zvezek nabrane recepte. Včasih napišem datum, včasih vir, običajno pa "darovalca recepta". Tako se v mojem receptu pojavi :"Vikin domač prijatelj", Nevenkina rulada, Zdenkino skutno pecivo ipd. Včasih kako pecivo prvič poskusim ob kaki priložnosti in dobi ime kot npr. "Pravniško pecivo", ker sem ga prvič jedla na nekem zasebnem srečanju pravnikov. In ko doma rečem, da bom naredila "Pravniško pecivo", že vsi vejo kaj to, pa"KUlturniško torto" tudi. Čeprav v resnici tega imena izvorno nima.
No, ja, recept gre naprej tudi z "novim" imenom.
Večkrat se zgodi, da nam ponudijo pecivo, za katerega ime sploh ne obstaja. Na teh straneh sem ugotovila, da se "moje" Acovo pecivo ( po maminem bratrancu iz BG, ki ga ima najraje) imenuje Lepenski vir.
Zato je včasih težko ugibati, kako se imenuje pecivo,ker izdelovalec ne ve imena. Včasih je tudi nerodno vprašati, ker je večja družba,včasih pa zgledaš takole, požrešen.Zato čisto razumem, da kdo za ime peciva sploh ne vpraša.
PS Ob decemberskem obisku vetrovnega Dunaja sem si privoščila na postajališču kar dve vrečki Mozartovih talerjev, čeprav sem morala čakati 20 minut.Jih vedno naročim izletnikom na Dunaj, sploh če grejo na izlet. Očarali pa so me leta 1982, ko sem jih kupila v Salzburgu v renfuzi tako kot kroglice. Od takrat so na prvem mestu, takoj za njimi pa so že nekaj časa čokoladni bomboni z orehi, ki jih prodaja Kraš pod imenom Zagreb. Poskusite.
frina