Tatjanca!
Semena seveda lahko posejete, ampak enkrat konec aprila, ker so buče zelo občutljive na zmrzal. Morda kar v lončke,pa jih potem posadite na vrt. Vedeti pa je treba dvoje: večina buč ima vreže, se torej razraste zelo na široko in zahtevajo veliko prostora. Pa dobro pognojeno zemljo, nikakor suše. Včasih so na kup gnoja dali malo zemlje, zasadili buče. Te so prerasle cel kup, dobro rasle, obilo rodile, pod njimi se je kup gnoja spremenil v imeniten kompost, pa še plevela ni biolo v njem,ker mu buče niso dale rasti.
Drugo pa je to, da se buče raznih sort z veseljem križajo med seboj, če rastejo v bližini. Zato ni zagotovila, da bodo drugo leto enake, kot so bile tiste, iz katerih smo vzeli seme. Če imamo srečo, lahko pridelamo zanimive buče, če pa se slučajno skrižajo z okrasnimi (to so tiste male, raznih oblik in pisanih vzorcev), pa so rade grenke. Imam letošnjo izkušnjo. Od znanke sem dobila svetlo zeleno cuketo, jo pripravila za paniranje in prvo rundo ocvrla. Še dobro, da sem prvo pečeno rezino poskusila. Bila je obupno grenka, vse je šlo na kompost. Prvič sem to izkusila.
Imam pa drug (štajerski) predlog: semen, ki jih vzamemo iz buče, mi jim rečemo bučnice, operemo, mokre malo posolimo, damo v pekač (na peki papir morda), v pečico in zapečemo do svetlo rjave barve. Ohlajene, lahko pa še mlačne, lupimo in jemo. Imenitno. V Celju na tržnici prodajajo na kupe takih bučnic, teh z lupino, ki jih liuščimo sami in semen buč golic, ki jih samo jemo. Poskusite, ne bo vam žal.
Buče pa nujno dajte nekam, kjer je okoli 10 stopinj, zdržijo zelo dolgo, hokaido celo do maja.






rimljanka