4. nov 2005 21:29
pozdravljeni!
da se še jaz pridružim debati o ježih.Lani smo našli čisto majčkenega ježka,približno bil je velik ko malo večji kivi:).Imeli smo ga na vrtu,oče mu je naredil ograjico,skopali smo mu luknjo,gor postavili lonček z rožami(lonček je bil na nogah tako,da je lahko hodil spat v luknjo).Seveda prvo kar smo mu dali je bilo mleko,dobil je meso,klobase,vendar se razen mleka ni druga dotakni.lPotem pa smo mu začeli še dajat Albert kekse na katere je pa bil čisto nor.Ker imam tudi psa in smo ravno v tistem času hodili k veterinarju,ker je revček zbolel in smo vprašali kako naj ježka hranimo pa je rekel,da mu lahko kupimo kakšne brikete za glodalce,za mleko pa ni nič rekel,da ga ne bi smel pit.Res smo kupili v Avstriji brikete,vendar jih ni niti pogledal,kaj šele,da bi jih jedel.Ko je malo zrastel je žačel iskati deževnike,ampak ostal je zvest keksom in mleku,enostavno druga ni hotel jesti-ne surovega mesa,ne kuhanega,ne riža ne testenin,samo kekse in mleko.
No naj še povem,da smo ga našli konec aprila,ko je pa je toliko zrastel,da smo bili sigurni,da se bo znašel smo mu ograjico podrli,tako,da je lahko šel to je bilo v sredini oktobra,seveda sta starša še vedno hodila nastavljat kekse in mleko za našega Kukija(tako smo ga poimenovali,ker je vedno kukal iz svoje luknje).
Seveda je Kuki vsak večer prišel lepo na večerjo,da se je okrepčal,potem pa odhlačal v grmovje.
Ker pa ježi niso neumni,si je letos naš Kuki prignal na vrt ne vem ali je bila njegova žena,pa njeni sorodniki 6 komadov novih ježov,tako,da smo vsak večer nastavljali po liter mleka in okoli 40 dag keksov,ker če jih slučajno ni čakala večerja so se kar razjezili,so premetavali posode in pihali.So postali prav domači in se nas sploh niso bali,smo jim lahko odstranli klope brez,da bi se upirali.
Uf koliko sem napisala,upam,da vas nisem preveč zamorila s to ježjo zgodbo:)
nicol
jade
