Ločevanje živil 90. dni - 5. del

Jutro!

Jaz pa včeraj sploh nisem jedla tako, kot bi morala - imela sem škrobni dan, pa zaradi preobilice dela sploh nisem utegnila kosilat, sicer sem pojedla nekaj sadja, pila sem bolj malo, ni prav, vem. Ravno temu neredu pri prehranjevanje se skušam izogibati. Zvečer, ko sem prišla domov, sem bila lačna, lačna, skuhala sem si riž in ga pojedla kar brez vsega, kar je bilo dobro, vendar prepozno. Potem sem še dolgo v noč delala in okoli polnoči - kriza! Vendar sem samo nekaj spila in šla spat, danes zjutraj sem bila pa zadovoljna in ponosna nase!

Punce, hvala za info o arašidih, nisem vedela, da jih lahko jemo na š dan.

Lep in uspešen dan vam želim!

darkad

Ojla. To sem našla na netu. Pa še nekaj dobrih stvari - idej, kar se tiče škrobnega dne. Tu je povezava, pa prečekirajte, verjetno bo kaj za ponucat. http://freeweb.siol.net/dusano/mackice/skrob.doc Darkad - mislim da nisi tako grešila, ker si jedla pozno, saj si tudi pozno v noč delala... Najslabše je, če ješ, čez pol ure pa si že v poslelji, pa brez aktivnosti.... POzdrav, Nash nashnovak

Sedaj imam pa jaz eno vprašanje. Kam bi ve dale kus kus? Med škrob ali OH? Našla sem namreč en super recept tukaj na kulinariki za kus kus z zelenjavo, pa me zanima, kdaj ga lahko jem? Levinjav

Levinjav, jaz bi rekla da spada na oh dan ker se mi zdi da je tudi v Rinini knjigi tam napisan. Preveri, če imaš knjigo. LP kokos

Jaz sem pa danes zelo happy, končno se je vaga premaknila pod tri številke. Jupiiii. ann

DOBRO JUTRO ..... Vse čestitke ann!!! Jaz pa moram priznati, da sem včeraj že grešila. Najprej mi je šlo super, tudi ko je sodelavka praznovala roj. dan sem na Š dan jedla fižolovo juho, ker je bila ravno na jedilniku in solato s jogurtovim prelivom (1. greh), nato sem nadaljevala s pijano nevesto (2. GREEEEH). No, potem pa od 14h nisem več jedla, ker sem se prej napokala, da me je vse bolelo, potem pa sem imela celo popoldne ferker z otroci - škoda, da je zmanjkalo časa za rekreacijo. Kljub temu, da sem se samo vozila sem in tja v službo in po opravkih, sem bila zvečer fuullll utrujena. No, spomnila sem se še na 3. greh. Ko smo se peljali domov, smo jedli lučke. Jaz samo eno, pa še ta je bila znotraj sicer mlečna zunaj pa sadna. Danes se počutim skesano in trdno sem prepričana, da ne grešim VEČ!!!! Sicer pa striktno vztrajam na jutranjem sadju in kavi BREZ. To pravim jaz moji kavi, ki je brez mleka in sladkorja oz. sladila. Sem se počasi že navadila in je čist O.K. Lep dan vsem!!!! nashnovak

Nashnovak, hvala za čestitke. Danes sem tudi prvič oblekla kavbojke, ki jih imam še od prej (ital.št.52,elastične). Seveda so te samo za prehod, ker so v omari tudi manjše številke. Tako da imam šele zdaj nek občutek, da sem res malo shujšala (14 kg). Tudi za v petek me več toliko ne skrbi, sicer pa imam ob sebi skrbnega "čuvaja"(12-l hčer), ki me za vsak greh takoj opomni (npr v bifeju avtomatsko hočem stresti sladkor v kavo), doma niti ne pomislim na sladkor, tudi tortic mi ne pusti na OH dan, tako da imam takrat večinoma samo čokolado. Naj povem še to, da si boste lažje predstavljali, višina 170 kg, 36,5 let. Sosede, ki me včasih spremljajo pri hoji pa pravijo, da sploh ne izgledam stokilska, bi šle celo stavit da lažem in da imam manj. Meni to dosti ne pomaga, ker mi vaga tako pokaže. Rada bi pa prišla na 80 kg (zame bodo to že manekenske mere, konf. št. pa 42 oz. L. Drugače pa tale forum je zelo fajn, ker lahko nekomu poveš svoje skrbi, uspehe, dvome, postaviš razna vprašanja in se vedno najde kateri, ki si vzame čas in odgovori, sploh za take ki smo bolj zaprtega karakterja in ne hodimo v "klasično" službo nekam med ljudi. Ob tej priliki se vsem zahvaljujem, sploh si ne morete misliti, kako pomembno nalogo opravljate. ann Sporočilo je spremenil(a) ann dne 18. apr 2007 08:14:56

Draga Ann, čestitam ti za uspeh pri zniževanju št. kilogramov. Lepo je, da si še nekaj povedala o sebi, da si lažje predstavljamo, kako izgledaš. Če ne poznaš višine osebe, ti kilogrami ne povedo veliko, tudi starost je pomembna. Pri svojih 54 letih verjetno nikoli ne bom suha, če pa se malo spustim iz vajeti, so problemi s kilogrami takoj tu. Od mojega letanja po gozdu še ni koristi, traja pa šele kak teden. Ampak med tem časom vsaj ne sedim na tazadnji, zato verjamem, da uspeh bo, samo še ne hitro. Starejši si, težje shujšaš, vsaj moje izkušnje so takšne. Lepo je, da imaš hčer, ki te podpira in ti pri hujšanju ne nagaja, ampak te celo opomni, če grešiš. To je tisto, kar jaz pogrešam. Obema lep pozdrav iz Maribora riba-ribica

Riba-ribica, hvala. Imam tudi krasnega moža (kakšno krivico mu delam, samo če bi vse opisala bi bilo predolgo -že tako se bojim, da me kdo ne ošteje -sem že večkrat prebrala kako so eni hudi, če kaj narobe vprašaš, jaz, ki imam precej nizko samopodobo, še toliko bolj), ki me zelo podpira, pravzaprav zelo podpirava eden drugega (jaz njega pri poslu -zelo stresnem, celodnevnem), on mene sedaj pri hujšanju in tudi drugače . Nabavil nam je tudi že kolesa, da bomo še kolesarili (on je že prej). Jaz sem si kar na jasnem, da ne smem biti nič neučakana in ne smem pričakovati hitrega zniževanja kg, ker se zavedam, da je to dolgoročni projekt in se bo treba celo življenje "približno" tako prehranjevati (ločevanje hrane). Poudariti moram še, kako lepo je "spet" hoditi v naravi, sploh sedaj ko je v manj kot tednu vse tako ozelenelo, kako so lepa pota med polji, v gozdu, sploh se ne zavedam kakšno srečo imam, da živim na podeželju. Kako težje je drugim, ki so v mestu. Aja, še to. Tudi tiste majčke bolj (ne čisto) oprijete že oblečem, da nisem skoz v tistih vrečastih ohlapnih. Sicer se mi pozna špeh, vendar bistveno manj kot prej. Veliko uspeha vsem želim, lepo se imejte in uživajte v življenju. ann Sporočilo je spremenil(a) ann dne 18. apr 2007 09:44:33

včeraj imela 3 vodni dan, z 68,5 prišla na 60,5. Do praznikov se še držim dni kot so sedaj (seveda sem imela dieto malce prirejeno, drugače bi verjetno zgubla kak kg več), po praznikih se bom držala dni, ki si sledijo za vzdrževanje oz. malce razmišljam, če bi imela sadni dan na dneve luninih men,... Skratka rada bi prišla tako daleč, da bi bilo na tehtnici malce pod 60. me pa veseli, da se je sedaj opogumila in odločila moja mama. Pri 53letih, 170 višine in cca. 100 kg. Sem vesela, da se je odločila sama od sebe. Drugače sem pa jaz tudi na začetku, ko se je telo šele privajalo na dieto večkrat pojedla namesto dovoljenega sadja pest arašidov za zajtrk. Še vedno bolje kot kruh z nutello. Ker dejansko mi je bila kriza bolj zaradi slanih prigrizkov, sladkarij ne pogrešam. lep dan, klavdija