Hojla, dekleta!
No, končno sem vas prebrala. Kaj naj rečem? Fešta je 1000% uspela. Resnično bi mi bilo žal, če ne bi šla na srečanje. Vsako sporočilo dobi obraz. Moram vsem, ki niste bile zraven povedat, da vam je lahko resnično žal. Ampak bomo ponovili, kajne? Tolk smo se narežale, da se mi je čeljust zaskočila na smehu še celo soboto. Res ste frajerke. Doma sem morala takoj poročat, kako je bilo, ker sem pozabila vzet ključe od hiše, pa sem vse zbudila. Najbolj se jim je zdelo hecno, ker nismo nič drugega pile kot vodo, pa se kljub temu imele fantastično. Tuna in Robida, res vama hvala za organizacijo srečanja.
Sem pa danes taka kot muha. V soboto sem hčerki pomagala pospravljati stanovanje, ker gre na svoje. Očitno je bilo prepiha preveč in sem prehlajena, da bi rabila rjuho, da si sproti nos brišem. Včeraj je bil pa dan za čiščenje in pranje doma. Ampak sem proti večeru omagala in kavč je bil moj največji prijatelj. Danes sem pa glasna kot hudič. Kiham in smrkam, da sodelavci ne bojo mogli preslišat moje prisotnosti.
Marjetka cvetka, sem pomislila nate, ko sem se v soboto mimo tvoje firme peljala. Si se mi kar smilila, ko si morala že tako zgodaj v službo. Pa seveda Tuna in Helena tudi. Majda, oljke dobro? Marjanca, ti si pa tako faca. Se ti mehanik ne dopade več, ko ti je računal ....? Encijan kaj pa tvoj prehlad? Upam, da ti je antibiotik v obliki smeha pomagal. Kaj bom naštevala. Vse ste nekaj posebnega. In da prideš v družbo ljudi, ki jih vidiš prvič v življenju in se potem počutiš tako domače, kot sem se jaz v petek, ostane človek brez besed. Resnično je najbolj važna dobra in pozitivna misel, odkritost in enak cilj za vsako posebej. Punce, mega ste.
Smo pa res pozabile na tekmovanje. Ga bomo drugič speljale. Jaz bom pa škatlo prinesla s seboj - za vsakega nekaj za pobožne.
Lepo se imejte!
Gobica

Kremna cvetačna juha

