Ločevanje živil 90. dni - 5. del

SUPER LISIČKA in RMELI!Sporočita mi vajini pravi imeni, da vama naredim priponke!Lahko v sporočila. Lp TOREJ PUNCE zdaj pa zares. prijavljene smo: 1. Tuna 2. Marjanca 3. Helena 4. Marjetka Cvetka 5. Bonaca 6. Claudija 7. Lanes 8. Jaca, 9. Encijan 10.Sarica 11. Lisička 12. Rmeli Te punce smo potrdile prihod na naše srečanje. Ostale pa ki tega še niste storile, bi prosila da poveste ali pridete ali ne , ker moramo rezervirat prostor, da ne bomo slučajno taborile ob Savinji.NO PUNCE PA DEJTE SE ŽE ZJASNAT ALI PRIDETE, DA BOMO VEDELE ZA KOLIKO LJUDI REZERVIRAT. AJDE: Rožica Robida, Picika Tejčica Metka in prijateljica Majdad Lp, zaenkrat... tuna Sporočilo je spremenil(a) tuna dne 04. nov 2005 12:37:01

Najprej oprostite ker se nisem prej oglasila ampak res nisem hotela kvariti vašega optimizma in dobre volje s svojimi problemi. Trenutno sem v zelo slabi fazi in res nisem za v vašo družbo. Zadnjič sem brala na vašem forumu o vaših občutkih ob smrti bljižnjih in sploh si nisem mislila, da bom tudi jaz tako hitro na istem kot nekatere izmed vas. Mogoče se vidmi kdaj drugič, zdaj je še prehitro.... Lepo se imejte vse in veliko dobre volje. SMILE28

Hojla! Dobre ste, punce, še posebno pa cvet deklet, ki pretrese vse okol sebe ob kofet! Bi vas tudi jaz rada spoznala na slikcah in še sama eno gor dala, če bi mi katera lahko poslala navodila. En lep sončen vikend vam želim in držte se! jankica

Smile28, mi imamo široka ramena, da se človek lahko zjoka na njih, da ti bo lažje. Če si človek odpre dušo, verjemi, da je bolje. Seveda, ko boš pripravljena. Gobica

Smile28 - Iskreno sočustvujem s tabo in vedi, da res ampak RES čas zaceli vse rane. Zato nič ne hiti in pusti svoji duši, da izzživi žalovanje in se v resnici poslovi od tebi ljubega človeka. Jaz sem po smrti moje mame še vsaj pol leta imela trenutke, ko sem mislila,da se bo pojavila, se vrnila od nekod pa žal ni bilo tako. Enostavno se nisva poslovili - dobesedno nisva imeli možnosti. varja

Smile28, pridejo trenutki, ko se človeku zdi, da se je čas ustavil in da ne bomo mogli dalje. Ampak na srečo smo ljudje zelo trdoživi in prenesemo veliko hudega. V takih trenutkih pomaga to, da se lahko pogovoriš z nekom o občutkih, o svoji žalosti, pa nikar ne drži bolečine v sebi. Jokaj in se spominjaj lepih stvari, ki ste jih skupaj doživeli ter bodi hvaležna za čas, ki ste ga preživeli skupaj. Žal iz svojih izkušenj vem, da čas celi rane, čeprav življenje ni nikoli več takšno, kot je bilo, vendar sčasoma postane znosno. Držim pesti, da bo čim manj hudo. marjanca45

Smile28, upam, da imaš vsaj eno ramo, na kateri se lahko zjočeš, ko je podoživljanje izgube preboleče, ker je res najhuje, ko ob takih bolečih dogodkih ne izživimo žalovanja in potem po malem žalujemo vse življenje. Tudi jaz se tega še učim, pa ne vem, če bom kdaj znala žalost, ki j v meni do konca izživeti... Encijan

Smile28, nobena noč ni tako dolga in strašna, da ne bi zjutraj vzšlo sonce ............ Zapomni si to, čerpav tudi po svojih izkušnjah vem, da je le čas naš zaveznik. Drži se in ne skrivaj bolečine v sebi - izženi jo iz svoje boleče duše. Kot sem že rekla, samo čas in čas naredi svoje. Ob sentimetalnih trnutkih pravim mojim: Če umrem, ne jokajte za mano, veselite se, da smo sploh kdaj bili skupaj ......... Življenje je pač narejeno tako, da se nekje začne in potem tudi konča. VERONIKA

Lep vikend vsem ! Odhajam v moj internetni mrk. Se beremo v ponedeljek ! marjanca45

Lisička, Varja, Marjanca45, Encijan in Verovnika hvala za spodbudne besede in globoke misli. Vem, da je vse res kar ste napisale, vendar so se mi vaše besede zarezale globoko v srce. "Dolgost življenja našega je kratka..." je napisal naš največji pesnik in prav je imel. Samo, da se vseprevečkrat tega ne zavedamo. Čas celi rane in jutri bo sonce spet vzšlo! Dekleta uživajte, objemite svoje bližnje in jim povejte kako rade jih imate. Preživite res lep vikend. SMILE28