Zamenjava srčne zaklopke

30. maj 2011 20:54

Zdenkica je napisal/a:

Kolikokrat in v kaksnem obdobju so po operaciji kontrole obvezne?Zdenka

Odvisno od osnovne bolezni, od vrste zaklopke, od stanja srca - skratka ni splošnega pravila. Če je vse v redu, lahko tudi samo enkrat letno ali še manj.

Zdenkica je napisal/a:

Ali so umetne zaklopke vecne ali pa jih je potrebno po dolocenem obdobju menjat? Zdenka

 

Umetne - kovinske - zaklopke imajo daljšo garancijo kot človeško telo... beri: zaklopka zdrži, lahko pa se okvari tkivo okrog nje ali pa ga uničijo npr. bakterije itd.

Biološke zaklopke - katerih prednost je, da ni treba jemati zdravil proti strjevanju krvi -  pa se sčasoma obrabijo in se v roku kakega desetletja načrtuje njihova zamenjava.

 

Je pa to res vprašanje za lečečega kardiologa...

Nasja

30. maj 2011 21:40

Prva kontrola po operaciji je cca 1 mesec od operacije. Ta naj bi bila pri kardiokirurgu, ki je opravil poseg. Preverijo okrevanje bolnika, če so kake težave, če je mašina zalaufala, kako dela,...

Potem so redne kontrole 1x letno oz. po potrebi.

Če dobiš umetno zaklopko, moraš doživljenjsko jemati tablete proti strjevanju krvi. To pa s sabo prinese tudi redno kontrolo gostote krvi, na podlagi česar sproti uravnavajo, koliko tablet proti strjevanju krvi moraš vzeti. Moja mama hodi na 6 tednov.

Ko sem spraševala pred/po operaciji moje mame njene zdravnike glede "roka trajanja" zaklopke, so mi razložili ravno obratno, kot pravijo moje predhodnice - da je mehanska za največ 10 let, biološka pa za do konca življenja. Pa mi pravzaprav bolj štima tale razlaga, da mehanske dlje zdržijo.

tjas

2. jun 2011 13:52

No da povem še mojo plat zgodbe. Lani aprila je bil operiran fant, pri 18 letih, menjava aortne zaklopke. Takrat na pogovorom z doktor Blumaverjem je bilo rečeno, da gre sicer za rutinsko operacijo, vendar obstaja toliko in toliko možnosti za ta zaplet, toliko za drugega itd tako da načeloma je 25% možnosti da se ne zaplete nič. Potem so tu cele študije glede na umetno in naravno zaklopko. In odločanje čemu se bo človek odpovedal...nama je bilo rečeno da se naravna zaklopka hitreje obrabi in da je po 20 letih po vsej verjetnosti potrebna ponovna operacija, saj zaklopka začne puščati (in poznam tri srčne bolnike, ki so po operaciji rekli, da raje umrejo kot da grejo še enkrat na to operacijo ). Je pa res da ni potrebno jemati tablet za strjevanje krvi, tako kot je rekla tjas. Problem pri umetni zaklopki je ravno to, da se moraš skorajda odpovedati različnim športom, saj je veliko večja verjetnost da pride do notranjih krvavitev. Skratka, moj najdražji je po operaciji v bolnici ostal 12 dn. Imel je ogromne probleme s prevelikim utripom (samo da je vstal iz postelje ga mu je nabilo tudi 200). Po odpustu je imel po 5 dneh kontrolo pir svoji zdravnici. Tja smo prišli predčasno s 40° vročine in odšli v Ljubljano z napotnico na kateri je pisalo PROSIM NUJNO! SLABA KRVNA SLIKA!. Zabavno. Na pediatrični kliniki je potem potekalo zasliševanje in ugotavljanje ali sem za vse skupaj kriva jaz, ker sem med njegovim okrevanjem bila prehlajena. Ugotavljali so ali je možnost okužbe zaklopke. No izkazalo se je, da nisem bila kriva jaz ampak mu je srce zalila voda (eden od 25% možnih zapletov). Sledila je ponovna hospitalizacija, tokrat na pediatrično kliniko (ki moram reči da ima fenomenalno osebje in fenomenalno stavbo). Po 10 dneh je bilo ponovno odpuščen domov, na kar so sledili pregledi na 2 dni še ves naslednji mesec. Po mesecu in pol je sledilo okrevanje v toplicah kasneje še par pregledov in sedaj le letni pregledi pri kardiologu. Fant mora kljub vsemu doživljensko jemati tablete za zniževanje pritiska in utripa. Se mu je pa prsnica grozno čudno zacelila (na zunaj izgleda dokaj lepo, kolikor rez čez cel prsni koš lahko izgleda lepo) vendar pa se na otip čutijo grudice, ki še vedno bolijo. Tečno Nočem strašiti nobenega, ampak zame in zanj je bila to ena najhujših izkušenj. Toliko zapleov sicer ni pričakoval nihče, vendar so mogoči. Izkušnja niti slučajno ni prijetna, tako da vsem, ki vas to še čaka želim čim lažje in hitrejše okrevanje! Roncolino

3. jun 2011 9:43

Zgodb o tem, kako je kdo prenesel operacijo, je vsaj toliko, kot je bilo operacij.

Je pa tako, da bolezen v družini in potem zdravljenje te bolezni predpostavlja kolikor toliko psihično stabilno sorodstvo. Če tega ne zmorejo, se možnosti zdravljenja poslabšajo.

In vsi si moramo, dokler smo zdravi in pri močeh, na eni točki v življenju povedati naslednje: če pride bolezen, potem ima ta bolezn predvidljive in nepredvidljive okoliščine in posledice. Nepredvidljivega se ne da obvladovati, predvidljivo pa. In k predvidljivemu spada tole

- Operacija je invaziven poseg. To ni tako, kot bi peljali avto na servis in tam nekaj zamenjajo in je potem vse okej. Človeško telo ne funkcionira na tak način. Po operaciji so cevke za drenažo, pa cevke za infuzijo in po operaciji ponavadi ni tako, kot je v pocukranih filmih, ko protagonist kar dobro izgleda, pa čeprav so njegov lik operairal. V resničnem življenju je koža čudne barve, v zraku so vonji znoja, plinov in razkužil in pacient ne pokaže takoj blazno srečne face, ko nas vidi. Kdor ne zmore sprejeti take realnosti, naj, dokler je ne sprejme, raje ne hodi v bolnico.

- Invaziven poseg ima svoje posledice. Ena je ta, da se rane ne celijo linearno in da se tudi razpoloženje ne popravlja linearno. Pacient, ki je bil včeraj motiviran, je lahko danes strahotno zoprn. Če kdo tako trenutno zoprnost razume kot napad nase (joj, kako je grd do mene, jaz se pa tako tudim in mu v vsem ustrežem), naj za božjo voljo odraste (it is not always about you).

- Nekako pametno je, da se pozanimamo o tem, kaj naj bi z operacijo dosegli in kako se to realizira. Zdravniki, believe it or not, zadevo tudi razložijo. Samo vprašati jih je treba. Ne gre pa pričakovati, da bo zdravnik pristopil k vsaki zbegani faci, ki jo vidi na hodniku in jo začel tolažiti (ker itak ne ve, kam kdo spada).

- Operacija zaklopke je (povečini) poseg, kjer je treba odpreti srce. Za to, da se to naredi, najprej z anestezijo uspavajo pacienta, hkrati mu ohlajajo telesno temperaturo (da se funkcije upočasnijo), potem zarežejo, dajo rebra narazen, uredijo umetno dihanje in kroženje krvi....in potem odprejo srce, zarežejo, odstranijo poškodovano zaklopko, umestijo novo, šivajo, sihronizirajo s krvnim obtokom in pljuči, povežejo grodnico....in tako naprej. In po tako invazivne posegu se redkokateremu pacientu NE pojavijo stranski učinki. In tu si lahko poiščemo seznam predvidljivih stranskih učinkov (so zdravniki, je net) Če nič drugega, se mu pojavi povečana temperatura (ker je bilo telo v šoku zaradi ohladitve in potem se s sebi lastno logiko ogreva nazaj tudi po tem, ko je že na normalni telesni temepraturi).  Menjave razpoloženja so prav tako predvidljiv stranski učinek (pri večini operacij).

- Nihče ni ubogi revež, ker mora vseživljenjsko jemati antikoagulante. Naj bo predvsem hvaležen temu, da obstajajo (in hvaležen celi farmakologiji, da jih zna narediti). Pa zlasti naj to modrost ukapira pleme okrog njega. So še druge stvari, ki jih je treba jemati vseživljenjsko in je pametno, da se to sprejme in nadaljuje se fokusira na kvaliteto življenja (insulin, življenje s stomo, vozički....). Se mi zdi, da ljudje, ki morajo kakšno zdravilo jemati vseživljenjsko, znajo bolj ceniti vsak dan. In tudi malo bolj pazijo nase.

- Bolezen je izziv za bolnika in je pač od njega odvisno, kako se bo s tem izzivom spopadel. Ni pa bolezen priložnost za to, da bi bolnikovi spremljevalci imeli svoj obupni šov v stilu: joj, JAAAAAZ se tako sekiram, ne morem spati, je on(a), tak revež (revica). Tudi ni bolezen dragega nam človeka priložnost, da na osnovi svoje izkušnje izpeljujemo silne ugotovitve, kako da gre v našem zdravstu vse narobe. Naredimo, kar lahko, pomagajmo reševati težave in ne delajmo dodatnih. 

Tko je shvatio...

 

Vendelina jr.

3. jun 2011 11:36

Ker nisem z zdravstvenega področja, ne bom pisala kot Vendelina. Povem pa lahko kaj je moj zdravnik rekel takrat, ko sem ga prosila za razlago in nasvet glede te operacije. Mož je namreč "zbolel" kar naenkrat, izgledalo je grozno in jasno da sem bila prestrašena. Moj zdravnik je rekel: "osebno si ne bi si želel te diagnoze, ampak ob današnjem razvoju medicine zadeva ni za crknit. Malo bo bolelo, pa mesec dni ne bo prišel k sebi." Moj zdravnik ima pač tak način in meni odgovarja. Ampak - tako je tudi bilo, kasneje je bila potrebna še ena opracija (ne na srcu, a vseeno v povezavi s prvo). Po zdravljenju v zdravilišču pa je možu njegov zdravnik rekel, da se lahko ukvarja z vsakim športom, razen maratonom, seveda le rekreacijsko. Iz dveh tabletk dnevno pa tudi nima smisla delati cirkusa - navsezadnje večina tukaj prisotnih poje vsak dan eno kontracepcijsko (pa naj bi bilo to potrebno, ali ne). 

Lisa

3. jun 2011 11:45

Pa saj jaz nisem nič jamrala kako ej bogi, samo povedala sem NAJINO izkušnjo (meda je forum za to da se izmenjujejo nasveti?). In ja pri 18 take izkušnje niso nič kaj zabavne in tudi drugače človek doživlja vse okoli sebe in ni se zabavno spoprijemati z izivi pejmo umret ali pa preživeti. Plust to da sem tablete omenila zato, ker jih načeloma pri naravni zaklopki ni potrebno dobivati. Potrebne so pri umetni zaklopki, zaradi možnosti notranjih krvavitev. Pri naravni so potrebne zaradi zapletov Ampak Vendy ti moraš tako ali tako iz vsake stvari narediti svojo filozofsko prezentacijo. Hvala ti...zdaj se res mnogo bolje počutim ko si tako strokovno analizirala kako in kaj se mora kdo obnašati če pristane v bolnici in če gre tja na obisk. JAO! Roncolino

3. jun 2011 12:00

Roncolino, *ebi ga, eni se čist na vse spoznajo.

JJ

3. jun 2011 15:34

Roncolino, vzami robček in se joči še naprej. In to objavi. Ali pa odrasti.

Vendelina jr.

3. jun 2011 15:42

Se mi zdi, da Vendy ni čisto nič narobe povedala.

Ronco, pišeš, da je treba dobro premisliti, preden se odločiš za operacijo. Alternativa je slabša, se ti ne zdi?

Sicer smo pa tole jamranje imeli enkrat pri topicu, ko so mame jokale, kako bodo njihovi bogi revčki otročki dobili aparate za zobe.

 

Vanja

3. jun 2011 16:18

Če pri taki operaciji svojega bližnjega lahko ostaneš hladnokrven, je pa po mojem tudi nekaj narobe. In vsi imamo čustva, zato ne vem zakaj je narobe, če jih pokažemo.

Roncolino ni nič jokala, ampak je podala svojo izkušnjo.

Sicer so pa na tem forumu eni tako izkušeni, izobraženi in kaj vem kaj še, da brezveze da drugi sploh kaj pišemo. Očitno se ne znate zrelo pogovarjat in izmenjavat mnenj.

To, da goniš svojo v nedogled je zame otročje.

JJ