6. jul 2005 10:51
Lijana, jaz navadno res ploščo prej ogrejem, ker se mi zdi, da tako bolj ponazorimo pravo krušno peč, da se takoj naredi tista skorjica na dnu. Ko prižgem pečico, dam še ploščo not, med tem ko se pečica segreva, pa vzhajam in zvaljam pico, naredim testo in zvaljam tortilje,... Če pa se mi mudi ali pozabim prej prižgat, pa tudi ni panike, ampak par minut dlje traja, da se speče (logično), ker se mora še segret.
Potem pa za pico lepo vzamem ploščo ven in dam pico gor, jo nadevam in nazaj v pečico. Jaz se ne grem tako, da bi nadevano pico okoli vlačila oz. prestavljala (nepečeno) iz enostavnega razloga, ker imamo radi BOGATO obložene pice in nadevane čisto do roba in se bojim, da bi mi vse dol popadalo... Zato rajši nadevam na testo, ko je že na plošči, ampak če ste dovolj spredtni in ne nadevate pice do onemoglosti, bi šlo verjetno tudi gotovo prestavljat, če imate pa doma lopar za pice, pa sploh ne bi bil problem, ampak jaz ga nimam... Mimogrede, a kdo ve, kje se jih dobi?
Za tortilje, kore in podobno, pa sploh ne kompliciram: odprem vratca in fliknem zvaljano tortiljo na ploščo, čez čas jo obrnem, včasih pa tudi ne (Če vem, da jih bom potem še pekla, potem jo rajši spečem samo na eni strani, da ni preveč pečena, da se lepše zvija). Novo trotiljo zvaljam ravno v času, ko je prejšnja pečena, tako da gre super. Aja, za obračanje tortilj je super kaka kovinska lopatka ali pa tiste ogromna lesena "ala pinceta", delajo jih pri nas, v ribnici, v M. stane cca 40 sit;) se res splača;) Tako se ne popečeš po prstih. Sicer se boš pri tej plošči manj opekla kot če se dotakneš kovniskega pekača pri isti temperaturi, ker ima slabšo toplotno prevodnost, zato je tudi hrana, pečena gor, drugega (boljšega) okusa. Najlažje je tole obračanje , če na pol odpreš vratca, zvlečeš na pol ven rešetko, na kateri je plošča, da maš dovolj maneverskega prostora in potem je čisto lahko:) Obrneš, zapreš vratca in je.
Aja, tisti link je prava stavr, ja:) Precej lep pekač, morate priznat;)
Veri