Prvošolček

5. mar 2014 14:36

Učitelj je učitelj, ampak izobražuje se tudi za primer psihološkega posredovanja kar je zame enako kot krotenje mularije. Ni potrebno biti krotitelj na ta način da mahaš z rokami in jih vlečeš narazen pa vpiješ...

Lahko jih na čisto psihološki način umiriš, kar bi pa učitelji morali znati, vsaj pri večini.

Vemo da otroci na določeni stopnji niso sposobni nevem koliko ur skupaj biti koncentrerani, zato je potrebno poskrbeti, da je kaka ura ali delček ure bolj sproščen...

testeninca

5. mar 2014 14:49

Ti to iz prakse? Ali zgolj teoetično? Ker me zanima, kaj razumeš pod "pedagoško poredovanje" in kaj z "na psihološki način pomiriš".

5. mar 2014 14:57

In eno in drugo.

5. mar 2014 15:09

Ali mi lahko, prosim, testeninca, na ZS pošlješ tvojo kontaktno številko? Jo bom posredovala ravnatelju, ki te bo najverjetneje prosil, da pripraviš in izvedeš nekaj predavanj na naši šoli, ker imaš tako super teoretične in praktične izkušnje s psihološkim načinom umirjanja in psihološkim posredovanjem. Takih ljudi nam manjka!!! Oziroma, zdi se mi, da si med redkimi, če ne celo edina v vesoljni Sloveniji!

lp

5. mar 2014 16:49

pristavljam piskerček s svojimi izskušnjami, ki jih ni malo :)

Otroku nikar ne govorite da je poreden, ker se tega navadi, ustvari slabo samopodobo in na koncu mu je vseeno in se niti ne trudi več, da bi zlezel ven iz tega za kar smo ga označili.Čudeže dela motivacija z nagrajevanjem, kratkoročni cilji, kratka jasna navodila (večkrat mirno ponovljena), prilagojen način stanja v vrsti (vaje ki jih lahko izvajajo med čakanjem, recitiranje, štetje,telovadba prstkov in še in še) NAJBOLJ pa zaleže POHVALA. Če ne zmore več dela ( ponavadi je to tako, da ti otroci prehitro končajo in se potem dolgočasijo in ne zmorejo mirno čakati ostalih) ga učiteljica spodbudi, naj še malo pobarva ali pa naj izprazni šilček, vendar ga zaradi končanega dela pohvali! Otrok naj sedi v pri vrsti in ko malo odplava, lahko učiteljica stopi do njega in se ga samo rahlo dotakne (poboža po laseh, dotik njegove rame, nasmeh ali pa samo premik njegovega zvezk)a in otroke je nazaj v njenem svetu. Naj ne sedi poleg sebi enakemu, temveč poleg mirnega otroka ki ga ne bo motil ali spodbujal pri nepotrpežljivosti temveč mu pomagal npr. pri navodilih kot so "zamenjajmo zvezke, odprimo berilo..". Ponavadi drugo otroci radi sodelujejo pri takih "projektih". Če še to ne bo uspešno, se lahko otroka tudi testira in vidi na kakšnem nivoju je njegova koncentracija in ali potrebuje dodatno pomoč v smislu, dela izven razreda v kabinetu, individualno in na temah kjer potrebuje mir za delo.

Vglavnem možnosti je malo morje, če le naletiš na pravega učitelja. Izspostavljanje je nedopustno oz. dopustno samo v primeru pohval ( to velja za vse otroke in ne samo za dotični primer).

vse je možno vendar je vse še bolj uspešno, če učitelj in starši sodelujemo in nujno je, da otrok to ve, saj tako "razume", da odrasli skupaj silimo v eno smer. Za začetek bi lahko učiteljica probala z nabiranjem smejkotov različnih barv in z njimi označila vsako uro, stanje v vrsti pred kosilom in pa npr.čakanje pri telovadbi ( poligoni,podaje ipd..)Smejkotov naj bo najmanj 5 na dan, ker ima večinoma tak otrok na začetko težave z doseganjem vseh 5ih in potem jim kaj kmalu pade "ketna dol". Različne barve pa zato, da on sam vidi kdaj je bilo ok, kdaj malo manj in kdaj se mora še posebaj potruditi pri naslednji dejavnosti, da popravi rdečega smejkota. Nagrade so dogovor učiteljev in strašev, pa nikar matrialne,.. pri nas je najbolj zanimiva nagrada, da postaneta onadva šefa za 2h.

veliko uspeha in dobre volje vam želim

5. mar 2014 19:29

Kar sem jaz hotela povedati je obrazložila plopsa. Nezma mogoče ste me narobe razumele, vendar mislila sem ravno na pohvale, spodbude, preusmerjanje pozornosti če je to potrebno... Vse to je psihološki način in krotenje otrok.

Elaphus name se ne rabiš dreti in biti osorna če imaš sama težave.

5. mar 2014 19:36

Jejej testeninca, naj to vzamemo kot primer delovanja tvoje teorije psihološkega umirjanja v praksi?

5. mar 2014 19:53

testenica, sem mislila, da imaš mnogoletno prakso s četicami (20 do 30) takih mladcev, ki se im reče učenci in učenke, izza katedra, ko si tako bvehementno razlagala, kako je treba. Vidim sicer, da me je limnol prehitela, ampak, ker res ne vidim, kje elaphus  vpije (oz. se dere, kot praviš), zato tvojih besed ne bom komentirala.

Samo, tule eni odrasli elaphus, ki je napisala le to, kar sledi iz tvojega zapisa, namreč, da imaš znanja in veščine(z levo roko, v teoriji in praksi), kar množice slovenskih učiteljic in mala množica učiteljev očitno nima, ne znaš umirjeno razložiti, kako in kaj. Si te res ne predstavljam v razredu, kako to uspešno počneš. Tudi na mojo prošnjo, da nam (no, morda le mene to zelo zanima) razložiš, kako te stvari tečejo, se nisi odzvala.

Še vedno vztrajam, da učitelj ni krotitelj, čeprav ti trdiš drugače. Pri katerem predmetu v času pridobivanja pedagoških kompetenc so te pa to podučili?

5. mar 2014 20:51

V tole debato se res nisem najbolj globoko posvetila, se bom, ko bom za to našla čas, ampak mislim, da me občutek ne vara, največ imajo za povedati tiste, ki sploh mame niso...

5. mar 2014 20:56

No ja, kdor je (bil) učitelj nekaj stotim, ali celo tisočem otrok, res nič ne ve, če sploh ni mama. Če pa je nekdo mama, pa čeprav le enemu otroku, pa ve, a ne?