Velikonočni prazniki

Ker me skoraj 14 dni ni bilo, sem se pravkar pripravljala, da bi odprla temo - velika noč (saj je že čez dobre 14 dni). Zanima me, kako se dela "velikonočna prata". Tega pa res še nisem imela prilike delat, pa tudi jest ne. Pri nas je ob veliki noči razpored takole, seveda, če ne gremo na deželo na obisk: Zjutraj zajtrk - kuhana jajca, kuhana šunka, hren kosilo, ki je malo pozneje: - goveja juha - kuhana govedina - hrenova juha (omaka) - šunka pečena v kruhovem testu - pečeno ali pohano meso - pečen krompir - domača pogača - zelena solata - zelnjata solata Sladice, seveda orehova, makova potica. Ob takih prilikah se potrudim, tako da je na mizi po dve vrsti jedi.

HVALA DRAGIČKA! Ampak zanimajo me bolj običaji in "vrstni red" obredov. N.pr. POST, do kdaj? Kdaj se "žegnajo" pripravljene dobrote? In kdaj se lahko "navali" na jedila? Sami vprašaji Lep pozdrav vsem! Henri

Post v bistvu velja že 40 dni od pepelnice, ampak držimo se ga v glavnem v petek pred veliko nočjo. Žegna se v soboto, je pa to od cerkve do cerkve drugače. Žegnana jedila (velikonočni pirhi in pinca - to je sladek kruh- kje drugje pa še kaj) se pojedo v nedeljo na tešče. Teh običajev se mi držimo, pa še dobro kosilo. Lep pozdrav Suzana

Žal za te lepe stvari sem bila v otroštvu prikrajšana, žal so tudi moji otroci. Mi se praznikom pridružimo le z dobro hrano in veliko željo. Kaj več o običajih in obredih pa nimamo pojima. Bilo bi res lepo, če bi kdo pripomnil, kakšni so ti lepi običaji. Pozdravček!

Recept za gorenjsko prato imaš v bazi. Kaj pa stara dobra aleluja? Loni

Aja, sem pozabla eno glavnih stvari, ki jo naredimo za veliko noč. Vsi skupaj gremo k maši. Še prej pa seveda odpremo velikonočna jajca z darili. Suzana

Lahko še malo dodam: Post se začne s pepelnico: letos je bilo to 25.marec. Potem pride na vrsto (po postnih nedeljah) še cvetna nedelja, kjer je blagoslov butaric in zelenja (oljke). Za tem pride veliki teden pred Veliko nočjo. Obredi velikega tedna so na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto. V soboto zjutraj je blagoslov ognja in vode. V soboto (nekateri v petek) pripravimo za žegn: kruh, pirhe, orehovo potico, hren, šunko oz. prekajeno meso in ostalo po želji: pomaranče, jabolka, sladkarije.... To nesemo žegnat v cerkev v košari, pokriti s kakim posebnim prtom. Vsaka jed ima poseben pomen. V nedeljo zjutraj se pri nas začne maša z velikonočno procesijo čez vas. Šele po tej maši naj bi jedli žegn- od vsake jedi nekaj. To je "počasen" zajtrk, ob lepo okrašeni mizi, ob lepem pogrinjku. Zajtrk je tudi najpomembejši obred dneva. Medtem ko je post "ovit" v vijolično barvo, je velika noč v belo.

Sem dala kar uha dol, ker sem jaz tako poenostavla, ampak nisem tako pridna in žal sem že dosti pozabla, od takrat, ko so nas pri nauku učili. No ja, tudi običaji so od kraja do kraja različni. Zdaj nosijo k žegnu v lepo okrašenih košarah, a ko sem bla jaz majhna smo skrivali v najlon vrečkah in mi je blo to čisto normalno. Suzana

še nekaj o Veliki noči. Na Veliki četrtek se "zvonovi zavežejo", ker je obdobje žalovanja. Odvežejo se na Veliko soboto, in sicer med večerno mašo. Pri nas (Gorenjska) se k žegnu nese sledeče: meso (šunka, želodec), hren (korenina, ne v kozarčku, ker je simbol žebljev), tri rdeča jajca in potica. Žegna (pa tudi nežegnanih pravkar omenjenih sestavin) se v soboto ne je, razen tiste odrezke od potice. Poleg tega naredimo še prato, ki pa je ne nesemo k žegnu. V nedeljo zjutraj po vstajenski procesiji pa je zajtrk. Za kosilo ta dan je samo juha. Ostanke žegnanih jedi (jajčno lupino recimo) se ne sme vreči v smeti, pač pa se jih vrže v ogenj. Za žegen je posebna košara in poseben prt z velikonočno motiviko. Mimika Sporočilo je spremenil(a) mimika dne 23. mar 2004 16:14:30

Pa malo mojih spominov. Naša nona nikoli ni dovolila posta otrokom in bolnim. Ne pravim za petkov post, ampak za 40 dnevni. Tudi nono, ki je imel težaško delo se ni postil ( razen petka ). V vas je k znamenju prišel duhovnik požegnat, k maši pa nismo šli, ker je bilo predaleč za otroke peš hodit. Kratka molitev je bila doma. Tega se je držala tudi naša mati, jaz, ki sem sedaj mestni človek pa nekako približno tako. Ne gremo k maši ampak raje otrokom poskušam približat ta praznik, ki se je tekom let izgubil. ( včasih se ne da priklicat starih časov, prav pa je da tudi naši otroci vedo kako je bilo nekoč.) LP