Drugače pa glede avtoritete učiteljev in tako naprej: Sem imela kar nekaj profesoric, ki jih je oblačenje zelo zanimalo. In so prihajale v službo temu primerno urejene. In so seveda štrlele iz nekega sivega klišejevskega povprečja pričakovane garderobe učiteljic. Petke, krila, ki niso bila udobna, hlačni kostimi.... in v resnici nas je zanimalo, kaj bodo imele spet oblečeno (celo dečke pri 11-ih je to začelo zanimati).In vse po vrsti so imele avtoriteto. Ni bilo treba nič dvigovati glasu, ni bilo treba nič disciplinirati z nenapovedanimi kontrolkami. Učenci smo jih spoštovali. Ne samo zaradi videza. Ampak tudi zaradi tega. Mislim, da zaradi tega, ker so štrlele iz povprečja. Mnoge deklice so v otroških planih želele, da bodo, ko bodo odrasle, tako urejene, kot je učiteljica ta-in-ta.
In po malo več kot četrt stoletja kasneje, ko se dobimo na obletnici mature, je zelo super, ko pride tja tudi razrednišarka, ki ima še vedno take mere, kot jih je imela, ko smo maturirali. In z dobro krojeno obleko in v štiklah.
Morala te zgodbe: ne se tako obupno trudiiti, da bi se vklopili v čisto vse, ne tako na vsak način riniti v povprečje, kjer vas ne bo nihče opazil. It is boring and it is not rewarding.
Vendelina jr.