Po(lo)mije v kuhinji

Pred  leti sva se s fantom lotila priprave jagodnega tiramisuja za rojstni dan njegovega brata. Imela sva žleht idejo, da tiramisu narediva čim bolj kičast, roza in okrašen s perlicami, da bi za hec izgledal kot tortica za malo princesko.. Nakupila sva vse sestavine in se spravila k delu, nakar sva ugotovila, da nimava mešalnika za smetano oz. kremo. Kremo sva stepla ročno z metlico a ostala je bolj ali manj v tekočem stanju. Tiramisu sva vseeno sestavila, ampak tekoča krema v kombinaciji z jagodami, ki so nato izpustile še svoj sok...  tiramisu je izgledal kot roza čorba s plavajočimi zbledelimi in na pol raztopljenimi perlicami in bleščicami. Hja žlehtnoba se ne izplača, ampak smejiva se pa še danes

V moji jagodni torti s smetano je gostja nekoč našla gumico (tako navadno, za zapiranje vrečk). Niti sanja se mi ne, kako je zašla vanjo...

Limnol, identično se je zgodilo meni nekje v šestem, sedmem razredu 

Drugače je tudi moj seznamček kar dolg Od tega, da sem naredila za goste višnjevo torto oblito z rjavo čokolado. Slednja se je tako močno strdila, da sem komaj komaj narezala kose. Gosti skorjice nikakor niso mogli predreti z vilicami, tako da so nazadnje pojedli čokoladni pokrovček posebej, tako kot pri kremšnitah Je bila pa vseeno pohvaljena, da je zelo dobra 

Od kar pomnem, sem delala zelenjavne rižote, testenine in kar je še teh preprostih jedi. Pri zdajšnem fantu pa mi kar nekaj prvih mesecev ni ratala nobena reč, še stepena smetana ne 

Sem naredila čokoladno torto hčeri za rojstni dan - sta bili majhni obe, in hči in torta. Ampak, ko sem zarezala prvič v torto in dvignila nož, da bi zarezala še drugič in odrezala kos, mi je torta obvisela na nožu in ni hotela dol - lahko si predstavljate, kako trda in suha je bila .

lp

Jaz pa ko sem prvič delala biskvitno testo...za mojo prvo torto (za st.mamo) sem moko tako močno vmešala v penasta jajca, da je ratal biskvit kot beton. Testo sem potem kupila...

LP, Saša

moje prvo kuhanje polente kot otrok... kar ni bila gosta in gosta, sem stresla v vodo toliko polente, da je na koncu ratal oranžen kamen v posodi :)

pri meni polomija največkrat izgleda tako, da se malo "spozabim", da imam nekaj na štedilniku, potem pa skipi in namesto, da bi veselo jedli, veselo strgamo zažgane zadeve iz el. štedilnika. nazadnje je tako končala paradižnikova juha iz vrečke.

od večjih dogodivščin mi pa pade na pamet najprej tista, ko sem prvič sama palačinke pekla (stara sem bila 12 ali 13 let)..prej sem vedno opazovala staro mamo, kako je z lahkoto obrnila palačinko, tako da jo je vrgla v zrak..pa sem poskusila še jaz..nisem upoštevala tega, da imamo podstrešno stanovanje, vrgla "malo" premočno in hopla, palačinka je pristala na stropu lahko si mislite, kako vesela je bila mami, ko je prišla iz službe.

ena od nedavnih polomij pa je definitivno bil brezglutenski kruh, ko sem ga delala prvič (kaki 2 leti nazaj)..testo mi je komaj uspelo spraviti skupaj, vzhajalo ni skoraj nič, ko sem ga vzela iz pečice, pa je bil kruh zbit in tako trd, da sem si skoraj zobe polomila. ker ga nisem mogla jesti, sem ga narezala, posušila in zmlela za drobtine. od takrat naprej BG testo vedno mesim z mikserjem in problema ni več. na napakah se učimo, a ne

hehe, kako simpatično je brati vse te poste. Malo časopisa in malo vaše prigode/nezgode ob dobri veliki skledi kosmičev. Simpatično!
Hval, da delite vse to z nami

Meni pa slivovi cmoki nikakor  ne grejo..pa tako jih imam rada. Ko sem jih kuhala, so se fuuul prijeli na dno posode. PA sem jih le spravila ven in postregla. NEkaj časa gleda tisto "skropucalo", pa mene (ni vedel ali bi se upal probat). Pa le načne....."skorja" je bila še nekako, potem se je pa vse začelo cediti ven. Očitno je kljub kuhanju notri ostalo surovo. Romalo stran. In tako se je zaključila moja cmokarska karijera.