Po(lo)mije v kuhinji

28. maj 2012 12:29

Hja, ravno včeraj sem hitela popravljat traparijo.

Seveda sem zraven gledala še nedeljski X faktor, ko sem pripravljala za talačnega dvometraša pohorsko omleto.

Stepla sem smetano za povrh, stepala beljake za v testo, naredila ta rumenjakast del testa in ročno dodala namesto snega- smetano, a ne?

Toliko o ženski multriopravilnosti, kjer je moja včeraj pogrnila  ...

Saj sem smetano ven pobrala (večji del) in pohorska je na koncu bila zelo dobra, ampak vseeno...ehhh.

1. jun 2012 21:12

tokrat se prvič oglašam in vam povem prigodo iz moje prve službe, ko smo bile sodelavke v večini še kar kuharske začetnice, ene bolj, druge pa skoraj nič. In enkrat ena stara mačka prinese recept za kremšnite, vse ga posvojimo in v ponedeljek povemo kako so nam med vikendom uspele. Pa se vse hvalimo kako dobre so bile, le ena kar tiho. Pa jo vprašamo ali je pekla, ona reče ja, da pa je vse vrgla stran, ker se krema ni strdila. Pa jo vprašamo koliko mleka, pa jajce, pa sladkor, vse je delala po receptu. In mešala pol ure, pa je bilo še kar tekoče. Jaz zavpijem, da v pol ure bi se ji pa moralo že kar krepko prismodit, ona pa debelo gledala in povedala, da kreme NI KUHALA. Smo skoraj počile od smeha.

2. jun 2012 7:34

Na to pa sploh nisem pomislila. Sama sem si pomagala tako,da sem nož držala pod vročo vodo, da se je segrel, zarezala, spet pod vročo vodo, zarezala. Itak je pokalo po robovih, nisem pa pomislila, da ostra vilica ne bo predrla pokrova torej čokolade

2. jun 2012 9:32

Meni se je že VEČKRAT (jah, ne vem kdaj me bo srečala pamet) zgodilo, da sem pekla biskvit za torto v nastavljivem pravokotnem  pekaču, ki ga postavim na pladenj iz pečice in spodaj je takšna milimetrska reža. In seveda, vlijem biskvit noter, postavim v pečico. Po 3min nekaj začne smrdeti, odprem pečico, biskvit teče povsod. Zagrabim pekač, in ga postavim na mezi, spotoma z biskvitom pokapam vse stole in klopi v kuhinji, masa začne teči po mizi...no nazadnje je potem moj dragi zagrabil zajemalko in nek drug GLOBOK pekač, pa sva potem biskvit oz. kar je ostalo od njega, prelivala v drug pekač. 

No sedaj rajš pečem vsako plast biskvita posebej, vsaj ne izgubljam živcev še z rezanjem na enakomerne oblate

3. jun 2012 15:57

Današnja polomija, ki pa je bila za silo rešljiva:

Pripravim vse za kremne rezine. Že prej so mi šamrole izjemno uspele, sploh beljakova pena (šaum), menda kot še nikoli doslej.

Tudi s kremo za kremne rezine sem imela srečo, lepo je uspela, rahla je bila po dodajanju snega v vročo rumenjakovo  kremo. Še razlivala se ni, ko sem jo zlivala čez plast listanetega testa... Lepo se hladi. Stepem sladko smetano in bedak babji, ki ima prste hitrejše od pameti, s smetano direkt na kremo. Ki je bila še topla... in je seveda smetana ob dotiku s še toplo kremo začela teči; seveda sem vso setano naekrat dala na kremo in jo začela ravnati z loaptko... No, malo smetane je mimo stekol, nekaj se je uspela poravnati in tako ves pladenj v hladilnik. Zdaj je plast smetane malo nižja, zunanje rezine so skoraj brez smetane, od tam je seveda največ steklo, so pa še vedno za pojest ...

3. jun 2012 17:36

Prav.pa še jaz...... Ko sem se prvič lotila delat krofe... sem imela kakih 15 let. Pozorno preberem recept iz knjige, vse naštimam. izrežem kroge, nadevam marmelado, pokrijem z drugim krogom, stisnem robove,... Po času, ko bi mogli bit krofi vzhajani, sem jih začela cvreti. Kaki venčki, o njih ni bilo ne duha ne sluha, poberem iz maščobe, rjavi, trdi in so bili identični NLPjem. neke vrste ocvrt piškot. Pes je bil ves vesel.

Druga so bile superkremšnite... Ko sem jih delala prvič, so super uspele, ko sem jih delala drugič (po naročilu za eno žlahtnico) so ostale TEKOČE... ok, popravni izpit, tretja runda, zopet uspele, nato spet ne..... od takrat naprej pa mi vedno uspejo. očitno so uspevale samo kadar je bilo liho število...

4. jun 2012 14:37

Frišna od preteklega vikenda:

Ob odpiranju čisto novega bučnega olja, odtrgam tisti plastičen pokrovček. Ker je bilo olje tako polno, res do zadnje možne kapljice, sem ga uspela pofrajhat po steni, da se je pošteno pocedilo. K sreči ravno beliva :)

4. jun 2012 16:52

še ena frišna iz naše hiše...

stara mama je delala sirove štruklje..vse lepo in prav, zmešala je maso, nadevala, zvila štruklje..in jih dala kuhat zavite v krpo. ko so se kuhali, se je po kuhinji širil nek hecen vonj, skoraj po rožicah. štruklji so se skuhali, pobrali smo jih ven, jih odvili in dali na krožnike, tisti vonj pa je bil še vedno prisoten. mami naredi prvi grižljaj in pravi, da so pa to eni čudni štruklji in da okus ni taprav. jaz vstanem, pogledam posodo, v kateri so se kuhali in, glej ga zlomka, ugotovim, da je voda tista, ki hecno diši. vprašam staro mamo, katero krpo je uporabila za kuhanje, mi pokaže in seveda ugotovimo, da je bila oprana s pralnim praškom in mehčalcem, ona pa je pred uporabo ni prekuhala. tako so po rožicah dišeči štruklji romali v koš, za kosilo pa smo pojedli samo meso in solato.

5. jun 2012 9:27

rag-doll, ti boš šele belila, si pa lahko predstavljaš, kako se bil vesel moj mož (že pred leti). Je namreč ravno prebelil, jaz pa sem šla kuhat ajvar. Mešam, mešam, naenkrat pa kot vulkan.... ajvar je bil povsod. Po steni, stropu. Katastrofa. No, od takrat kuham ajvar samo še na terasi na gorilniku.

Pa še ena bolj frišna. Delala sem slivove cmoke, testo pa delam vedno s skuto. Imela sem jo v skrinji in ko se je skuta odtajala, je odtekla vsa voda. Že ko sem delala testo, je bilo zelo trdo, cmoki pa so šli na prafaktorje. Nauk: nikoli več ne bom delala testa z odtajano skuto.

Lp Marta

5. jun 2012 10:10

Moja nezgoda včeraj. Iz skrine vzamem svaljke, ki sem jih nardila že nekaj časa nazaj. Zaradi pomanjkanja prostora sem takrat še sveže narejena svaljke dala v vrečko in v skrinjo, namesto, da bi jih zložila na pladenj in zmrznila. Lahko si mislite kaka lepa kepa svalkov je bila ko sem jih skuhala. Nekako ni bilo podobno svaljkom ampak gmoti, ki je sicer bila celo delno užitna. :))