Iščem službo

17. nov 2012 9:38

Sicer mi je cudno, da se moderator nic ne oglasi in nas malo kresne po prstkih, ker je tema zelo zasla, ampak bom vseeno nekaj dodala.

V veliko drzavah v tujini je placa tisto kar se dobi na racun. Potem pa moras ti sam nakazat del za davcne obveznosti in kar ti ostane je tvoje. Je pa res, da to ne pomeni, da te drzave NE PLACUJEJEO prevoza na delo in malice, ampak je to ze V SKLOPU place. To bi pa nasi (ne vsi, veliko pa ja) delodajalci radi razumeli tako, da ce enemu delavcu danes nakazuje npr. 1000eur za delo (neto placa plus stroski), bi mu po novem nakazoval le 700eur za delo, ker mu ne bi bilo potrebno placevati malice in prevoza na delo. Nop, ni tako : 1000eur je tvoja placa pa ce kaj malicas ali ne, ali zivis 2m od delovnega mesta ali 200km, to je cisto tvoja stvar.

17. nov 2012 14:14

Ob današnjih demonstracijah sem dobila občutek, da če bi naključno izbrali 200 ljudi izmed te množice za mesta v parlamentu in vladi, bi bilo to za našo državo mnogo bolj produktivno kot kakršnikoli drugi ukrepi.

Všeč mi je vzor Islandije: http://www.rtvslo.si/svet/islandci-se-odlocajo-o-u

17. nov 2012 17:03

Ne vem no, poleg v SLO sem delala v dveh drzavah in nikoli nisem imela placanega prevoza ali  malice ali casa, ki je bil namenjen malici. Malica je v bistvu kosilo, ki traja eno uro. Odvisno od tega, kje delas ali samo hodis v solo, moras placati tudi parkiranje. Razen ce delas kot pogodbenik, ti firma odtrga od placila davke in vse kar spada zraven. Pogodbeniki so navadno placani vec kot redno zaposleni, ker morajo placati tudi davke, ki jih redno zaposlenim plača firma. Poleg tega si slednji z raznoraznimi stroski "zmanjsajo" dohodek, tako da so davki manjsi.

Vanja

17. nov 2012 17:53

Jaz sem tudi delala v dveh državah izven Slovenije. Plačane ure ali pol ure za malico in dodatka k plači, da bi si to malico lahko kupil, nisi dobil nikjer, to je verjetno res naš unikum (ker v bistvu naš delovni teden nima 40, pač pa 37,5 ur). Ni pa naš unikum vsaj delno povračilo za prevoz na delo, tega je pa vsaj v Evropi kar nekaj, vendar od države do države drugače. 

18. nov 2012 9:15

Evropska tradicija, ki nam je, kakorkoli obračamo, najbolj blizu, izvedbo plačila akontacij davkov in prispevkov nalaga delodajalcu.  So potem rahli odmiki gor in dol, ampak ideja je (je tule premalo prostora, da bi razložila, vsebinsko podlago za tole), da bruto zadeve poplača delodajalec

Prevoz na delo in malica je pa en srčkan umislek prejšnjega sistema (v katerem so eni baje blazno trpeli, ampak službo je imela pa večina ljudi). Namreč, tam je bila vrsta egalitarističnih štosov pri plačilu, ker je veljala idejna podmena, da je enakopravnost = enakost in potem je bila potrebna salamneska zvijačnost, da se je vendarle malo diferenciralo plačila. In ena izmed teh je  bila tudi prevoz na delo, pa malice itd.

Ampak, prevoz na delo in malice - to je tema, ki jo za temo delajo tisti, ki v bistvu ne znajo narediti toliko posla, da bi se izplačevale solidne plače. In teme o malicah in mesečnih odpirajo tisti, za katere je obupno velika verjetnost, da bi najraje plačevali minimalce, v letu-dveh pa zaprli vse skupaj, proizvodnjo nekam preselili, zemljišče pa prodali za bodočo stanovanjsko sosesko. Sicer se je v zadnjih letih večkrat zgodilo, da so tisti, ki so se šli take manevre, na koncu bankrotirali kot investitorji v nedokončano stanovanjsko sosesko.... in za sabo pustili dvakratno razdejanje.

In zaradi tega je v diskusiji o malici in mesečni predvsem potrebno gledati, kdo te teme odpira - in pogledati poslovni dosje tistega (koliko je uspešen in koliko firm je že spravil v stečaj....) in problematizirati to, da sploh še kaj govori.

Vodstva, kjer znajo delati poslov, se ne spotikajo ob malice in prevoze.

18. nov 2012 9:51

Se strinjam z Vendelino jr.!

19. nov 2012 0:00

Ne tako dolgo nazaj, me je v nakupovalnem centru potegnila  za rokav znanka, ki je obupno iskala službo in se je že mesec dni uvajala za delo v trgovini. Pred tem sem vložila veliko truda, da sem jo usmerila v trgovino in ne v popolnom zgrešeno prekvalifikacijo. Prosila me je, naj pregleda Pogodbo od zaposlitvi, ki je tako čudna.

V tej pogodbi, ki sem si jo kopirala, ker take perle zlepa ne bom več našla, je med drugim napisano: " Delavec ima pravico do nadomestila za prevoz na delo in z dela v višini javnega prevoza do rnad razdaljo 4 km, vendar se nadomestilu odpoveduje. Delavec ima pravico do nadomestila za malico, vendar se tej pravici odpoveduje. Delcev ima pravico do polurnega odmora za malico,vendar se tej pravici odpoveduje." S podpisom Pogodbe se je odpovedal tudi regresu, plačilu nadur, če ni bilo prodaje ( visoki normativi), pa so mu to odšteli od plače, ki je bila najnižja.

Pogodbe ni podpisala, prodajalke se kar naprej menjujejo, ta firma pa ime več prodajaln po Sloveniji. AJa, uvajanje je bilo neplačano, ker se je moral potrditi.

19. nov 2012 2:34

Tale frinin zapis je ena sama žalost in obup. Isto štorijo sem slišala iz čisto drugega vira.

19. nov 2012 6:06

K vsem tem perlam lahko prištejemo še celo množico prisilnih SP-jev, ki so to samo zato, ker drugače sploh ne bi dobili dela na svojem področju. Od snažilk, preko kulturnih delavcev do visokoizobraženih mladih kadrov, predvsem tam, kjer finance pritekajo pretežno  s strani države. Urna postavka ne kaj dosti višja, kot za redno zaposlene, ostale pravice jim pa itak ne grejo, pa še odpovedati jim ni treba. Ob tokratnem zategovanju pasu jih je kar nekaj ostalo brez dela. Pravzaprav delati bi še imeli kaj, le denarja za plačilo ni več.

19. nov 2012 12:48

Razsežnosti problema takšnih s.p.-jev se v Sloveniji sploh še ne zavedamo. Ko bodo vsi ti ljudje porabili subvencije in se znašli v breznu neplačanih prispevkov in davkov, se bo kriza (na osebni ravni in v širšem smislu) še poglobila. Zanimivo bi bilo videti realen odstotek tistih, ki jim ta oblika prisilne samozaposlitve dejansko uspe - torej da se po nekaj letih nabere zadovoljivo število strank, da ima človek dobiček in ne izgubo ali pozitivno nulo. Po mojem je grozljivo majhen.

S temi subvencijami (in na drugi strani z izjemno zaostrenimi pogoji ostajanja na Zavodu za zaposlovanje) si država umetno niža raven brezposelnosti. Poznam veliko število (predvsem mladih) ljudi, ki so brezposelni, pa niso na zavodu, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev, in še več takih prisilnih samostojnih podjetnikov, ki životarijo, da človeka srce boli. Ne vem, kako se bo to končalo. Če se stanje na trgu dela ne bo kmalu izboljšalo, bo res hudo. Rešitev veliko mladih vidi v selitvi v tujino, ampak kaj to pomeni za Slovenijo? Na eni strani imamo utrujene upokojence, ki jim ne pustijo v penzijo, na drugi pa visoko izobražene 30-letnike, ki ne dobijo službe, ali pa jih flancajo s podaljševanjem zaposlitve za določen čas. Kako bo tak človek dobil kredit za stanovanje?