Pons

Rada bi se naučila tujega jezika, pa se mi zaradi obveznosti nikakor ne izide, da bi lahko hodila na kakšen tečaj Zanima me, če je kdo že poskusil s PONS knjižicami in podobnim.Osnove jezika v grobem znam, vendar bi rada znala še več.Prosim, če mi lahko svetujete.

čuhica

7. avg 2011 9:46

Meni osebno se te knjižice niso najbolje izšle, ker sem pač tip človeka, da recimo za različne gramatične strukture rabi neko pojasnilo usposobljene osebe. Tudi sicer imam rada kontaktne ure na tečajih in mi od njih več ostane. Nenazadnje potrebuješ za tak pristop precej samokontrole, da boš pač nekajkrat na teden si vzela 2-3 ure in se ukvarjala z jezikom. Izgovori tipa bom jutri, zdej se mi ne ljubi itd. tu ne veljajo.

Če pa si seveda prepričana, da ti noben tečaj ne znese, je tudi pons bolje kot nič. Škoditi ti vsekakor ne more, nekaj boš govotovo odnesla in ti bo v korist. Pogumno se loti knjižice predvsem pa ti priporočam branje leposlovja v dotičnem jeziku, ki se ga učiš. Ni važno ali boš na začetku brala otroške slikanice, ki ti bodo vzele par ur, da se pretolčeš skozi nje. Važno je, da bereš - to ti da res največ v jeziku, ker se naučiš prepoznavati pomene besed iz konteksta, širiš besedni zaklad, besed se učiš v besednih zvezah in ne posamično ter spoznavaš gramatične strukture, ki jih sicer še dolgo nebi.

7. avg 2011 12:05

Se popolnoma strinjam z Vivo.

Pons in podnobni so lahko zelo dobrodošla dodatna pomoč pri učenju, recimo da poslušaš CDje in malo vadiš med vsakodnevno vožnjo v službo, če se pač na delo voziš z avtom, ali med tekom itd. V redu so tudi, če po nekaj letih hočeš obnoviti malo zaprašeno znanje iz srednje šole. Kot edini način učenja jezika pa, se bojim, ne bo najbolj uspešno. Namreč, kakor koli obrneš, tovrstni tečaji temeljijo predvsem na ponavljanju ob predpostavki, da 100% razumeš razlage in primere, ki ti jih ponudijo. Poleg vsega pa zahtevajo veliko več reda, discipline in tudi časa kot navadni jezikovni tečaji (ki so, bodimo iskreni, tudi boljši in slabši, odvisno kam prideš in na kakšnega profesorja naletiš).

Če se res hočeš dobro naučiti tujega jezika, se moraš učenja lotiti čimbolj aktivno, se pravi brati, pisati, poslušati, govoriti (predvsem to zadnje!). Za to pa potrebuješ nekoga, ki ti stvari razloži tako, da jih ti razumeš, te posluša, te opozarja na izjeme v pravilih, fraze, popravlja tvoje napake itd. Tega pa tečaji za samostojno učenje ne zmorejo.

Če osnove jezika znaš, potem bo Vivin način prav dober - beri, beri, beri, poskusi najti koga, s katerim se boš vsake toliko lahko v "tvojem" tujem jeziku pogovarjala, pomagaj si s televizijo, revijami itd. Pons lahko pomaga. Vsekakor bolje kot nič, ampak samo od njega ne pričakuj preveč.

7. avg 2011 12:08

Če smem, bi se pridružil za pomoč pri podobni ideji. Obstaja razen Ponsa pri nas še kakšna podobna ponudba? Zadnje čase se precej vozim in mi je padlo na pamet, da bi se lahko med tem naučil še kakšno portugalsko besedo. Kar sem gledal, jo ti nimajo.

LP

7. avg 2011 14:40

Pri nas portugalščine v Pons ali 2000S obliki še nisem videla, mogoče  boš pa kaj našel tukaj: http://www.learningportuguese.co.uk/home-page/free-online-portugu

Večina on-line šol ponuja tudi gradivo v mp3 obliki ali kaj podobnega, kar si lahko naložiš in potem poslušaš na poti.

Pa veliko zabave!

7. avg 2011 15:20

Hecno, smo si pa res razlicni.

Ponsa sicer ne poznam, si pa predstavljam, da so si vsi tecaji tega tipa podobni.  Meni znesejo dosti bolj, kot kaksen tecaj v zivo, saj  kjer - vsaj tak je bil moj obcutek - se vse poucevanje osredotoci na tistega, ki materijo najmanj obvlada.

Seveda ni v tujini nic drugace - sem pravkar slisala, da za drag denar poucujeta angolescino Franci in Angela, native Velike Lasce speakers. No.

Konec koncev smo se ucenja tega tipa vsi udelezevali v gimnaziji. Kaksen je odnesel vec, kaksen manj.

Jaz sem se dveh jezikov - sicer gramaticno nezahtevnih in sorodnih domacemu govoru -  do dolocene stopnje priucila prav s takimi tecaji. Seveda sem se pa potem udelezila tecajev v dezelah, kjer se v teh jezikih menijo.

Tako da Sergej, med voznjo se bos gotovo naucil kaksne besede, vec ku tolko pa verjetno ne.In ne verjet nobeni medijsko zarumeneli kavki,  ki razglasa, da se je spansko naucila med tem, ko je oskrbovala svojo nemocno nono.  Moja je tudi vsako nedeljo poslusala spansko maso in verjamem, da je zastopila vse, ma jaz po furlansko nisem zastopila niti takrat in tudi ne zdaj.

Res je pa tudi, da sem se za to kar zagrebla, in sem si dolocila dnevne ure ko sem se ucila jezika.Pa za vsakega od jezikov sem si kupila tudi slovnico. Na ta nacin sem se malo priucila spanscini in portugalscini,

Dvomim, da se je kdo naucil tega ali onega jezika s poslusanjem  v avtu, leta  nazaj sem bila zaposlena v firmi, ki je imela gradbisca  v frankofonskem Sredozemlju. Nezaupljivemu in neukemu vodstvu  so prevajalke pripravile kasete s situacijami v takorekoc bazicnem francoskem jeziku. Strici so jih pridno poslusali v avtu in na letalu in ker seveda rezultaov ni bilo, so jih nekaj vrgli iz sluzbe.

Seveda je mnogo odvisno od tega zakaj in do kaksnega nivoja zelis pripeljati svoje poznavanje jezika. Jaz recimo, sem hitro zadovoljna. Ce je jezik toliko domac, da imamo skupno abecedo in lahko brez hujse utrujenosti berem vsak tekst, mi je to ze dovolj, ce smo pa pri grabljicah in oblancih, se mi zdi imenitno ze to, da razberem kje je Amrika.

7. avg 2011 18:26

Jaz imam izkušnjo, kako se v desetih mesecih naučiš od nule do tega, da dobiš potrdilo države o aktivnem znanju jezika in ta izkušnja gre takole.

- gre se v knjigarno, tam kjer so učbeniki za tuj jezik in se izbere učbenik, ki je narejen po stopnjah, ki so predvidene za državne izpite (A1 je najbolj enostavno, potem se gre  na A2, B1, B2, C1 in C2) in se lepo kupi vadnico, pa še kak delovni zvezek, pa še med revijami se kupi kakšno bolj enostavno roza trač revijo.

- Potem se pa doma dela  jezik. Se prebere čisto vse na glas (vidiš besedo, prebereš jo, slišiš jo, skratka več načinov, da se zadeva prime v možganih). In zraven imaš na prenosnik non-stop link na slovar, da si sproti iščeš neznane besede.

- Narediš si normo: Jaz sem sklenila, da bom v šestdesetih dnevih predelala 98 lekcij španščine in sem potem to famozno normo dosegla 55 dan. Zraven sem gledala oddaje TVE (hvala bogu, za vse jezike je ogromno programov in je najbolje, da se sliši živ jezik od tistih, ki bi morali imeti kolikor-toliko dobro dikcijo, to so pa ponavadi voditelji TV dnevnikov, ko kapiraš TV dnevnik, greš lahko še na ostale oddaje).

- Dodajaš si naloge. Ko se prebiješ čez vse spregatve, je čas, da se berejo knjige. Je žepnic v različnih jezikih kot solate, greš kupiš žepnico in gledaš, koliko časa se prebijaš čez prvo knjigo. Sama sem pri svoji prvi knjigi v španščini dihala na škrge, ker sem našla 50 besed na stran, ki jih nisem znala. Ampak, na stoti strani je bilo samo še deset neznanih besed. In potem si daš spet normo, da prebereš eno knjigo na teden.

Tale intenzivni šport traja po pet ur minimalno na dan, ampak nekje na šestem tednu se sprevrže v užitek. jaz sem po treh mesecih začela z individualnimi urami s profesorico španščine - in mi je ona samo pomagala tam, kjer je zmanjkalo štrene. Če pa ne bi znala spregati in imela vokabularja za kakih 5.000 besed, bi bilo pa nesmiselno. Če pa ni čisto vsakodnevnega drila, se pa jezika nikoli, ampak nikoli ne naučiš. Ostanejo samo  zgodbe o tem "kako sem hodila na tečaj, potem je pa razpadla skupina, sedaj sem pa pozabila". Na tečaj se gre po tem, ko imaš za sabo že kakih tristo ur dela.

Glede učenja jezika v avtu - ne verjamem, da deluje. Saj je mamljivo tisto "repeat after me"...in potem se dereš how-do-yo-do, ampak, v avtu se je treba skoncentrirati na vožnjo. Je že veliko ljudi mislilo kaj drugega, razen vožnje, pa so se potem zaleteli. Oziroma, če pogledam situacijo po cestah - včasih me je grozljivo strah, ko vidim, kako ljudje na avtocesti nekako ne opazijo, da so tam. Oziroma, ne opazijo, da so na avtocesti tudi drugi udeleženci. Poleg tega, tisti repeat after me ....spada v tisto, čemur v BG pravijo "kako ušlo, tako izašlo", skratka, se ne obdrži.

Je pa tako, kdor se hoče naučiti, se bo naučil. Talent in posluh za jezike bo slejkoprej nekako potegnil tudi voljo. Če pa ni talenta, se jezika itak ne naučiš ne sam, ne s tečaji in ne z individualnimi urami. Poleg talenta je pa treba imeti ogromno discipline. Razen, če kdo misli, da zna tuj jezik zaradi tega, ker prepozna v povprečju po eno besedo  v vsakem stavku....

7. avg 2011 18:44

Vendelina, predvsem ti čestitam za tvojo vztrajnost in disciplino. Če si res uspela tako kot praviš, se lahko zahvališ le veliki notranji motivaciji. ki pa pri navadnih smrtnikih pri samostojnem delu ponavadi hitro splahni. Obiskovanje tečaja stvar dokaj olajša, saj te skupina sili, da se učiš, da bi ostale dohajal.  Tvoj metoda gotovo da dober fundament, se pravi gramatika in vokabular, vendar so to le kot nekakšne opeke, da bi pa hiša stala samostojno, pa ne moreš brez malte. To pa pomeni živa komunikacija, učiteljev feedback, itd.

7. avg 2011 19:31

Hja, jaz sem imela bližnjico do živega govorfa - sošolca iz latinske Amerike

7. avg 2011 19:40

Najlepša hvala za link in mnenja!

Vem, da ne bo enostavno. Vendar je tako, da mi bo vsaka beseda prišla prav. Dodaten problem je, da tam, kjer bom to rabil, res večina razume in govori portugalsko, med sabo pa govorijo kreolsko. Torej sem tudi malo v dilemi, če ni bolje, da se tam učim kar ta jezik po sistemu skoči in plavaj. Na drugi strani je pa uporabnost kreolščine spet precej omejena. Tretji problem je, da je vsaj po mojem občutku za portugalščino bolj malo paralel z italjanščino in francoščino. Za kreolščino pa verjetno še manj, ker že melodija ne spominja niti na portugalščino. V glavnem, to bo še zabavno.

LP in res hvala!

8. avg 2011 0:38

Lej Sergej, seveda bo luštno in čisto enostavno in konec koncev se še sz mački in kužki zastopimo brez slovnice.

In seveda se boš tam kamor greš (joj, kam , sliši se zelo eksotično) sporazumeval po sistemu skoči in plavaj.

Ko začne en Slovenec sploh razmišljati o uporabnosti in omejitvah kateregakoli jezika je čas, da se tema premakne v šaljivo rubriko, recimo pod naslov Saj ni res , pa je.

Portugalska slovnica in besednjak sta zelo kompatibilna tako s francosko kot z italjansko. Meni se je tudi, ko sem se prvič srečala s tem jezikom, zdela kot ena rovtarska španščina.  Pa potem, malo po malo, vidiš da ni tako. Enkrat sem se peljala s turistično ladjico po Teju navzgor in od cele navtične izkušnje mi je najbolj ostal v spominju velik grafit na mandraču - Privilegij je biti Portugalec.

Po eni taki izjavi, visoki pol metra, te pač zamika izvedeti zakaj.

No, ampak ti greš nekam med ultramarinos, tam se pa itak medijo ne samo hrana, ampak tudi jeziki in odnosi. Saj kaj je pa kreolski jezik, kuhinja in kultura drugega, kot fusion na vrhunski ravni.

Komaj čakam da greš in poročaš!