Kaj poslušamo

Jaz se sppomnim samo francoske verzije s Claudeom Francoisem. (tisti nesrečnik, ki je storil bridko smrt pri zamenjavi žarnice v kopalnici)

Miro Ungar?

Miro Ungar?

Miro Ungar it is!

Što god ja želim reć

imaš ti zadnju riječ

al' tata, ti me voliš ...

Tvoja pitanja nisu pametna baš

Al' tata, ti kažeš da sve uvijek znaš ...

Mislim, da je to - to

Lepa, samo, to ni Piange il telefono. Tuhtam že dva dni, če je sploh bila verzija z našega območja, se tudi jaz spomnim le francoske.

lp

Ja, sem pri preposlušanju enako ugotovila ...

KAj pa te, generaicjo moja, se spomnite?

Jaz se spomnim Zdenke Vučković ...

Sem poslušala (še enkrat) obe verziji,  joj.... sem morala kar še eno epizodo Romanzo Criminale gledat... Namesto pisanja predloga za dizertacijo Zdaj pa naprej :)

Pa še ena za delo: http://www.youtube.com/watch?v=SLlzP5K3AVU, ma ful energije!

 Le telephone pleure (zakaj se ne da pisati akcentov?)Claude Francois in Frederique leta 1977.

Take pesmi sedaj ne morejo več narediti. Pesem, v kateri se neznan moški pogovarja s pet let staro punčko - no way, da bi šlo to skozi.

Pa tudi izpis številke klicočega - hm, včasih je bilo telefoniranje večja enigme.

No, pred 36 leti se je pa še dalo....

http://www.youtube.com/watch?v=mJTn9ASKoIo

Simpatična, tale pesem :)

Tale pa za obnovo zarjavele francoščine: http://www.youtube.com/watch?v=trR5uDzVHQk, in za malo nostalgije, Paris je vedno v redu!