Tristo kosmatih in druga čuda narave

Nena, najprej čestitka za tole čudovito fotografijo (spodnja). Fenomenalna je.

Drugo pa, ta Belin pogled..... krasna psička.

Sem imela, nb. Dve mucki sta nam dolga leta delali veselje, potem je starost naredila svoje. Sedaj pa me raznežijo takile posnetki. Ja zelo rada imam živali.

Ja, pinka, saj naš se tudi tako obnaša, kljub temu, da je kastriran. Najbolj me preseneča to, da poleti spi noter, pozimi ga pa ne spraviš čez hišni prag, hrano mu nastavljamo zunaj. Problem je v tem, da to privabi še druge, potepuške mačke, oni veselo jedo, naš pa sedi zraven in ne reče ne bev ne mev. Sosedje se že jezijo na naju, češ da hraniva potepuške mačke, ki potem hodijo in k****o po njihovih vrtovih.

No, zdaj ga imava že od petka v stanovanju, pa nič ne protestira, je še preveč bolan. Je pa že oba pošteno opraskal, ker se grozno brani pogoltnit tableto in prav divje reagira, ko mu čistiva oči.

zeta, zi si pa res zaljubljena v živali!

Evo, takole se pa naš papagaj šopiri...

Ooooo, Tatjana, kako je lep! Kateri papagaj je to?

To je mali aleksander, angleško ime indian ringneck (ko je spolno zrel, se samcu obarva obroč perja okoli vratu). Na tej sliki je star leto in pol, zato se mu še ne vidi. Ime mu je Pončo. Po tisti žabi iz risanke :)

Tatjana, tale vaš papagaj se lahko šopiri, ko je tako lep

Zeta, mi smo 2 leti čakali, da smo se odločili za novega kuža (no, jaz sem čakala, drugi so bili že prej za), potem ko smo našo Taro v starosti 14 let žal morali dati uspavati (kap). Super je bila in nikoli je ne bomo pozabili.

Bela je pa zdaj naš  sonček in uživamo z njo.

 moj svet, hvala za pohvale. Je zelo težko slikat, če nimaš dobrega fotoaparata. Ponavadi ujamem samo senco, ali pa še te ne, ker je pri miru veča ali manj samo takrat, ko spi. 

Tole sem našla zvito med čiščenjem vrta prejšnji teden. Potem sem še na eno, prav tako zavito v presto, naletela danes. Kjer je ena kača, jih je navadno več...Ko prva živa prilezla izpod suhih listov med grabljenjem okoli grmičevja, sem delo na tik tak končala. Ne končala, prekinila. Ta, ki je lezla, je pol metra dolga in se je nisem niti približno drznila slikati.

Vanja

Tule bi pa jaz vriskala, da bi me slišala vsa soseščina. In dvomim, da bi zbrala pogum in še kdaj šla v vrt. Mogoče so pa prezimile tam, sedaj se pa počasi ogledujejo za hrano. A ti je kaj znano kakšne vrste so, so strupene, čeprav mene ne bi nihče potolažil, če bi rekel, da niso.

OOOOOOOO, Vanja, ko sem tole gledala,sem po hrbtu čutila tisto neprijetno, mrzlo gomazenje, srh.

Svaka čast, da si imela pogum fotografirat.

Uh, zdaj mi je šlo tisto gomazenje pri vratu ven.